Otvoritev lovrenške skakalnice

nedelja, 30. novembra 2014, avtor Pohorc

Smučarski klub Sv. Lovrenc na Pohorju je bil ustanovljen 15.  februarja 1932.  Organizacijsko je sodil pod Mariborski  smučarski klub, ki je imel smučarsko središče pri Koči na Klopnem vrhu. Ob ustanovitvi in v prvih letih delovanja lovrenškega smučarskega kluba   je bil njegov vodja Erich Boldin, tajnik Jože Petrun, blagajnik Josef Schilhahn, tehnično vodstvo kluba pa so predstavljali Franc Kramberger, Alfonz Pernat in Jože Koder.

Poleg že obstoječih krajevnih organizacij Orlov in Sokolov je bil Smučarski klub Sv. Lovrenc na Pohorju novo središče športnega življenja v kraju, Vse do II. svetovne vojne je klub  prirejal odmevne smučarske  in sankaške tekme, ki so privabile v Lovrenc množice obiskovalcev. V februarju leta 1935  je skupaj z lovrenškim Tujsko-prometnim društvom pripravil smučarsko prvenstvo moštev Dravske banovine, ki si ga je ogledalo tudi okoli 600 ljubiteljev smučanja iz Maribora.  Nekateri člani  kluba, posebej smučarji tekači,  so hitro stopili iz anonimnosti in se na lokalnih, državnih in tudi mednarodnih tekmah uvrščali ob bok najboljšim tekmovalcev. Tako kot mnoga druga društva je nemški okupator, 30. oktobra 1941, ukinil tudi Smučarski klub sv. Lovrenc na Pohorju.

 Smučanje in turizem sta v 30. letih prejšnjega stoletja hodila z roko v roki. (Fotografija je iz zbirke Franca Verovnika)

Eden večjih uspehov lovrenškega smučarskega kluba je bila postavitev 40 metrske skakalnice na Grobelnikovem posestvu. Do začetka decembra 1932 je bila skakalnica že zgrajena, gradili so jo tudi brezposelni delavci Kiefferjeve Tovarne kos in srpov. Konec leta 1935 so skakalnico izboljšali in dogradili po načrtih strokovnjaka Ivana Rozmana iz Ljubljane, tako da je bilo mogoče  na njej skočiti do 50 metrov. Skakalnico so lahko uporabljali tudi turisti, zato so pozimi časopisi skoraj vsakodnevno poročali o vremenskih razmerah v Lovrencu, pogojih za smučanje in stanju skakalnice.

  

Podobna poročila so pozimi objavljali skoraj vsi osrednji časopisi (Večernik, 7. 2. 1935)

Skakalnica je bila slavnostno odprta v nedeljo, 5. marca 1933, ob 3. uri popoldne. Poleg mnogih domačinov so se prireditve udeležili tudi predstavniki Smučarskega kluba Maribor in svetovno znani skakalci iz Avstrije. Po slavnostnem govoru Jožeta Petruna je skakalnico blagoslovil kaplan Alojz Drvodel, gospodična Zora Skrbinjek pa je kot botra po ognjevitih in spodbudnih besedah odvezala vrv in skakalnico prepustila prvim skakalcem. Otvoritveni skok je pripadal vodji gradnje skakalnice Francu Krambergerju. Zaradi dežja in južnega snega so bile tistega dne razmere za skoke slabe, zato se je večina doskokov končala s padcem. 

Medklubsko tekmovanje, katerega so se poleg domačih udeležili tudi skakalci iz Maribora in Ljubljane, je bilo izvedeno z dvotretjinskim zaletom, najboljši tekmovalci so bili:

1. Leopold Stolcer (Smučarski klub Lovrenc) , 21 in 22 m, edini, ki je izvedel oba skoka brez padca;
2. Ivan Heller (Rapid), 22 in 22 m, oba skoka s padcem;
3. Franc Kramberger (Smučarski klub Lovrenc) 21.5 in 21.5 m, oba skoka s padcem;
4. Rudi Stopar (Slovensko planinsko društvo Maribor) 21.5 in 23.5 m, oba skoka s padcem;
5. Feliks Jodl (Smučarski klub Lovrenc) 18.5 in 20 m, oba skoka s padcem.

Po tekmovalnem delu so sledili propagandni skoki tujih skakalcev, ki so se na skakalnico pognali z vrha zaletišča. Z elegantnim skokom, čeprav s padcem, je gledalce očaral Franz Keglowitsch iz Gradca, ki je s 33 m postavil tudi prvi rekord skakalnice.

Pomerili so se tudi lovrenški fantje v starosti od 10 do 13 let, skakali so s tretjinskim zaletom:

1. Franc Gassner (13 let) 12.5 m, uspešen doskok;
2. Beno Brunčko (10 let) 11 m, padec;
3. Rudi Jovan (11 let in pol), 14 m, padec;
4. Viktor Wolfgruber (12 let), 10 m, padec.
 

Zvečer po tekmovanju je bila pri Jelenu še razglasitev rezultatov, mariborski okrajni načelnik Milan Mlakar pa je tekmovalcem razdelil nagrade.

Viri in literatura:
Sv. Lovrenc na Pohorju, Slovenski gospodar, 7. 12. 1932
Izlet v Sv Lovrenc na Pohorju, Mariborski večernik, 9. 2. 1933
Skakalne tekme pri Sv. Lovrencu na Pohorju, Mariborski večernik, 6. 3. 1933.
Skifesttag in Št. Lovrenc, Mariborer Zeitung, 6. 3. 1933
Smučarski praznik na Pohorju, Slovenec, 7. 3. 1933
Skakalne tekme pri Sv. Lovrencu, Jutro, 8. 3. 1933
Sv. Lovrenc na Pohorju, Slovenski narod, 7. 12. 1935
Sv. Lovrenc na Pohorju, Wintersportfragen, Deutsche Zeitung, 16. 2. 1936
Borut Batagelj: Od skokov do poletov. Začetki smučarskih skokov na slovenskem in uveljavitev Planice v času med obema vojnama, Zgodovinski časopis, letnik 55, 2003, 3-4, str. 379-430.

comments powered by Disqus