Osličje mleko

torek, 24. februarja 2015, avtor Primož Vračko

Mlečne kopeli

Da je mleko oslic ali osličje mleko več kot primerno za prehrano in celo za lepoto, so vedeli že davno. Antični grški zdravnik Hipokrat je priporočal uporabo osličjega mleka pri različnih boleznih in težavah. Bolj kot zdravilo je osličje mleko slovelo kot pripomoček za žensko lepoto. Znane so zgodbe o tem, da naj bi se egipčanska kraljica Kleopatra kopala v osličjem mleku in tako negovala svojo lepoto. Da je bilo vselej dovolj mleka za to, naj bi redili okoli 700 oslic. Rimski pisec in učenjak Plinij st. je zapisal: »Znano je prepričanje, da osličje mleko gladi gube na koži, jo ohranja nežno in belo. Nekatere ženske imajo navado, da si obraz sedemkrat na dan umivajo z osličjim mlekom. Tega se je držala tudi Popeja, ki je poleg tega zahtevala pripravo sedečih kopeli v mleku oslic.« Popeja je bila druga žena cesarja Nerona, živela je med letoma 30 in 65 n. št. Tem antičnim zgledom je sledila tudi Paulina Bonaparte, Napoleonova sestra, ki je osličje mleko uporabljala med svojimi lepotili.

Štirim petinam otrok prija osličje mleko

Maja leta 2003 so v Torinu začeli raziskavo, v katero so vključili 46 otrok, alergičnih na kravje mleko. Med njimi je bilo 16 alergičnih na nadomestke iz soje, 30 pa soje ni moglo uživati zaradi kontraindikacij. Otroci so imeli od 12 mesecev do 12 let, povprečna starost je bila okoli 2 leti. Vsi otroci so bili alergični na več kot eno vrsto hrane (mleko, jajca, žitarice, soja), zato so jim morali najti nadomestek za kravje mleko. Ugotovili so: osličje mleko je rado pilo 38 otrok (to je 82,6 %), uživali so ga brez vsakršnih težav.

Najbolj podobno materinemu mleku

Ker je osličje mleko brez bakterij, ga ni treba pasterizirati. Je na videz bolj belo in redkejše kot kravje, saj ima bistveno manj maščob. Po raziskavi Osnove kemije mleka (Fundamentals of Dairy Chemistry, B. Webb, A. Johnson, J. Alford, AVI Publishing, 1974) vsebuje 100 g osličjega mleka samo 0,6 g/kg maščob, kar je mnogo manj od 3,7 g/kg v kravjem mleku.
Lastnik ene od belgijskih farm, na katerih gojijo oslice zaradi mleka, Olivier Denys, poudarja, da je ključna razlika v vsebnosti proteinov. Raziskava, ki jo je izvedla Elisabetta Salimei na italijanski univerzi v Moliseju (Animal Research, 2004, Vol. 53), dokazuje, da je povprečna vsebnost proteina 1,72 g v 100 g osličjega mleka, z majhnim deležem kazeina in maščob. Zato Olivier Denys pravi: »Osličje mleko je najbolj podobno človeškemu mleku.«

 

Nekoč kopeli, danes kreme

Za biokemično sestavo osličjega mleka so značilne serumske beljakovine, aktivni biopeptidi, maščobne kisline, kot sta linolna in linoleinska kislina (razreda omega 3 in omega 6), ter velike količine laktoze. Bogata sestava in odsotnost bakterij sta odliki, zaradi katerih je mleko še posebej primerno tako za krepitev imunske sposobnosti kot za pripravo različnih lepotil. Pri uporabi v kozmetiki so pomembne velike količine nekaterih izbranih vitaminov:

  • Vitamin A ima vlogo v obnavljanju celične membrane. Torej omogoča koži, da se obnavlja, s tem pa zmanjšuje učinke staranja.
  • Pomanjkanje vitamina B2 lahko vodi do poškodb kože in sluznične membrane. Vsebnost tega vitamina v osličjem mleku torej zmanjšuje možnost, da bi prišlo do takih poškodb.
  • Vitamin C ima vlogo antioksidanta, ki je tako zaželen v kozmetiki. Upočasnjuje proces staranja in spodbuja mehanizme zdravljenja.
  • Tudi vitamin E je prepoznan kot antioksidant, ki upočasnjuje staranje kože in utrjuje celično strukturo.

Spodbuja imunski sistem

Poleg tega vsebuje osličje mleko šestdesetkrat toliko vitamina C kot kravje mleko, ob tem pa tudi vitamine A, D in E. Ima veliko kalcija in fosforja, torej je prava zakladnica prehranskih učinkovin. Vsebuje še imunoglobine, torej proteine, ki učinkujejo kot protitelesa, in spodbuja imunski sistem. Zato je nadvse primerno za ljudi s slabo razvito odpornostjo, na primer za rakave bolnike, ki jih zdravijo s kemoterapijo.

vir: oslarija.si

 

  Kontakt:
Primož Vračko
T: 041 398 375

 

comments powered by Disqus