Otvoritev razstavišča "Lovrenc skozi čas"
sobota, 3. oktobra 2026, avtor Mojca Polona Vaupotič
Z uspešnim zaključkom projekta »Lovrenc skozi čas« je lokalni kulturni prostor pretekli teden obogatil pomemben mejnik, ki ga je Občina Lovrenc na Pohorju uresničila s pomočjo participativnega proračuna. Težnjo po vzpostavitvi tovrstnega ambienta sta že od samega začetka vodili jasna vizija ter globoka zaveza k ohranjanju kolektivnega spomina na preteklost našega kraja in prenosu te neprecenljive dediščine na prihodnje rodove.
Vsako leto septembra države Evropske kulturne konvencije sodelujemo v Dnevih evropske kulturne dediščine, v okviru katere so na ogled mnoge nove kulturne znamenitosti, za javnost pa se odprejo vrata mnogih stavb in prostorov, ki so običajno zaprti. Kulturni dogodki izpostavljajo lokalna znanja in tradicije, arhitekturo ter umetniška dela, širši cilj pobude pa je povezovanje državljanov v sožitju, kljub razlikam v kulturah in jezikih.
Kulturna dediščina ne obstaja zgolj v statični hladnosti starodavnega klesanega kamna ali v prahu, ki se polaga na muzejske vitrine; je živo, utripajoče jedro naše skupnosti. Pričujoči projekt »Lovrenc skozi čas« nas spodbuja k refleksiji sveta skozi prizmo tistih, ki so ta prostor naseljevali pred nami. Ko se dotaknemo patine grobo obdelanega lesa zgodovinskih artefaktov ali prisluhnemo melodičnemu narečju, ki polagoma izzveneva na robu sodobnega hrupa, ne spoznavamo le kronike preteklih obdobij, temveč lastne korenine. Ta kulturni praznik nas opominja, da smo zgolj začasni skrbniki lepote, ki nam je bila zaupana v varovanje. Dediščina predstavlja neprecenljiv družbeni kapital, katerega dolgoročna zaščita prinaša trajne pozitivne učinke ter nas hkrati zavezuje k njenemu ohranjanju za prihodnje rodove. Ker ta skupna zapuščina pripada celotni skupnosti, je ključnega pomena, da njene najdragocenejše segmente in žive tradicije skozi izobraževalni proces odkrivajo, osmišljajo ter oživljajo že najmlajši. Ta praznik nas opominja, da smo le prehodni varuhi lepote, ki nam je zaupana v upravljanje. Glede na to, da ta ostalina pripada vsem, je pomembno, da najdragocenejše zaklade in tradicije odkrivajo ter oživljajo že otroci v šolah.
V našem lokalnem okolju smo obudili prostor, ki je po svojih fizičnih dimenzijah skromen, a ostaja neizmeren po svojem simbolnem in zgodovinskem pomenu. Predstavlja namreč stičišče preteklosti našega kraja, ujete v zgodbah, materialnih pričevanjih, vizualnih podobah in osebnih spominih, ki so skozi desetletja neutrudno sooblikovali identiteto tega prostora ter utrip življenja njegovih ljudi.
Poudarjam, da je projekt »Lovrenc skozi čas« šele na prvi stopnji svojega nastajanja in še nima končne podobe. Gre namreč za začetek dolgoročnega procesa, ki bo zahteval vztrajno zbiranje, urejanje in natančno obravnavo gradiva. Pri lokalni dediščini ne gre le za predmete, ki jih je mogoče preprosto zbrati in razstaviti, temveč tudi za spomine, pričevanja, zgodbe, fotografije, dokumente in druge sledi preteklosti, ki jih je treba najprej poiskati, prepoznati in ustrezno ovrednotiti. Pomembno je, da ugotovimo, kaj posamezen predmet ali dokument predstavlja, od kod izvira, čemu je služil, kdo ga je uporabljal, kako je prišel v zbirko in kje je bil shranjen. Šele ko predmet umestimo v njegov zgodovinski in življenjski kontekst, lahko zares razumemo njegovo vrednost.
Pred nami je še veliko dela. Zbirko bo treba postopoma dopolnjevati, gradivo urejati in dokumentirati, preverjati podatke ter pridobivati nova pričevanja. Pri projektu, kakršen je »Lovrenc skozi čas«, je takšno sodelovanje še posebej dragoceno, saj se pomemben del lokalne dediščine ne nahaja v velikih arhivih ali muzejskih ustanovah, temveč ostaja razpršen po domovih, družinskih albumih, zasebnih zbirkah in predvsem – v spominu ljudi. Današnja otvoritev je povabilo tudi vam, dragim krajanom: če imate doma staro fotografijo, predmet, dokument, zapis ali zgodbo, za katere menite, da pripadajo skupnemu spominu našega kraja, vas vabimo, da jih delite z nami. Morda se prav v vašem domu skriva drobec zgodovine, ki bi sicer ostal nepoznan in pozabljen. Veselimo se tudi interaktivne pametne table, na kateri bomo lahko zbrali želeno vsebino in se z njo seznanjali.
Želimo, da ta prostor postane zbirališče ljudi, dogodkov, spominov, raziskovanj in pripovedi, torej prostor, kjer bo mogoče skozi materialne in nesnovne sledi preteklosti spoznavati, kako je naš kraj živel, delal, ustvarjal in se spreminjal.
Predvidevam, da bo ob vsem navedenem marsikdo z lažjim korakom stopil v ta prostor. Prav je, da se skupaj z Evropo učimo spoštovati svojo kulturno dediščino. Projekti kulturnih poti se sicer ozirajo nazaj, v zgodovino, a so hkrati most, ki vodi do sodobnejše, kulturno in duhovno bolj osveščene skupne evropske domovine.
Uresničitev tega projekta je sad plodnega sodelovanja, neprecenljive strokovne podpore in skupnih prizadevanj. Naša iskrena in globoka zahvala za institucionalni ter vsebinski prispevek gre Občini Lovrenc na Pohorju, Turističnemu društvu Lovrenc na Pohorju, Pokrajinskemu arhivu Maribor in Osnovni šoli Lovrenc na Pohorju. Posebno zahvalo izrekamo g. Francu Verovniku in g. Maksu Bedeniku, ki sta k projektu prispevala svoj neprecenljivi osebni pečat in strokovno predanost.
Plemenito hvaležnost namenjamo tudi vsem krajanom – tako tistim, ki ste s svojim sodelovanjem pomagali soustvariti to vsebino, kot tistim, ki z aktivnim ohranjanjem dediščine zagotavljajo, da bo ta zgodba ostala živa, prepoznavna in navdihujoča tudi za prihodnje rodove.
Mojca Polona Vaupotič, pobudnica projekta »Lovrenc skozi čas«
