Lista Davida Kranjca

ponedeljek, 22. september 2014, avtor David Kranjc

Listo Davida Kranjca sestavljamo Lovrenčani, ki nas združuje želja po napredku in strpnem dialogu. Prepričani smo, da lahko kot člani občinskega sveta s svojim znanjem in izkušnjami prispevamo k vzpostavitvi pogojev za uspešen, socialno uravnotežen, naravi in kmetijstvu prijazen razvoj našega kraja.

Verjamemo, da lahko vplivamo na razvoj in prihodnost našega Lovrenca. Ne samo, da verjamemo, to je tudi naša dolžnost. Nihče tega ne bo storil namesto nas, Lovrenčanov.

Že star vrtnarski pregovor pravi: »KAR NE RASE, LEZE SKUPAJ!«.

Vemo, da se splošna družbeno-ekonomska kriza odraža tudi na lokalnem nivoju, a skupaj jo lahko ublažimo z dobrimi razvojnimi programi, boljšo organizacijo uprave, z ljudmi, ki imajo znanje, pogum in voljo ter so se pripravljeni truditi za doseg zastavljenih ciljev, za bolj razvojno naravnano občino, ki bo pritegnila investitorje in jim v skladu s svojimi pristojnostmi in nalogami pomagala pri razvoju njihove podjetniške in gospodarske dejavnosti.

Za dobro delo je potrebna vizija razvoja in strategija kako doseči zastavljene cilje. Tudi lokalna skupnost se brez realne vizije razvoja in razvojne strategije ne more uspešno razvijati. Zato v nadaljevanju predstavljamo svoj program in pogled razvoja, ki ne temelji na predvolilnih obljubah, temveč na realnih možnostih njegove uresničitve.

Listo zastopamo: David Kranjc, Štefka Kop, Alojz Kosjek, Kaja Kajzer, Tomaž Potočan, Klavdija Meglič, Rok Urnaut, Marija Planinšič, Niko Slatinek, Urška Žvikart, Alojz Grobelnik in Boštjan Kop.

 

Programi – projekti, ki jih podpiramo

1. Spodbujanje podjetništva, inovativnosti in gospodarstvu prijaznega okolja

V Sloveniji je podjetništvo po regijah zelo različno razvito, na kar v veliki meri vpliva lokalno okolje. Vzpodbudno okolje je tisto, ki privablja ljudi, da se odločijo za podjetništvo in tako omogočijo podjetniški razvoj.

V kolikor želimo, da naša občina ne bo postala spalno naselje, da bo torej čim več ljudi našlo zaposlitev v domačem kraju, potem je neizbežno, da začnemo bolj kot doslej podpirati razvoj podjetništva v domačem okolju. Čarobne palice, ki bi čez noč spremenila obstoječe stanje, ni. Lahko pa naredimo nekaj več in s konkretnimi ukrepi preidemo k resničnemu prizadevanju za razvoj podjetništva in inovativnosti. Zato si bomo prizadevali, da občina čim prej sprejme lokalne predpise o spodbujanju podjetništva in inovativnosti ter na osnovi javnih razpisov in v sladu s proračunskimi zmožnostmi sofinancira odpiranje novih delovnih mest, povezanih z investicijami; sofinancira udeležbo podjetnikov na sejmih za predstavitev inovativnih proizvodov in storitev. Zavzemali se bomo tudi za tesnejše sodelovanje lokalne skupnosti s podjetji tako, da bo občina z njimi aktivneje sodelovala.

Ključni cilj, ki ga želimo doseči je izboljšanje poslovnega okolja, v katerem bo občina zagotavljala spodbudnejše pogoje za nastajanje, rast in razvoj podjetij, zmanjšanje števila brezposelnosti in večje zaposlitvene možnosti v domačem kraju (v okviru njenih pristojnosti in proračunskih zmožnosti).

 

2. Razvoj turizma (Začeti od začetka)

Društva lahko pomembno pomagajo pri promociji kraja in občine, ne morejo pa biti nosilci razvoja turistične dejavnosti. Zato menimo, da je treba preiti iz strategije želja v strategijo dejanj in turističnega napredka. Zato se bomo zavzemali, da občina začne bolj kot do sedaj izvajati konkretno in angažirano turistično politiko in omogoča povezovanje gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, ki bodo sooblikovale turistično ponudbo (razvoj športnega, kmečkega, planinskega in lovskega turizma). Graditi je treba tudi na prepoznavnosti našega kraja v širši regiji.

Zanemarili smo tudi našo naravno in kulturno dediščino (Juršnikov tajht in cerkev Sv. Radegunde), ki ji moramo v prihodnosti nameniti več pozornosti, še posebej, če želimo postati turistično zanimiv kraj.

 

3. Infrastruktura

Obnova močno dotrajanega kanalizacijskega in vodovodnega sistema skozi trško jedro (star je več kot 40 let). Sedanji kanalizacijski sistem namreč ne ločuje meteornih in odpadnih vod, posledično je učinkovitost čistilne naprave bistveno zmanjšana, ob močnem deževju tudi pod 40 %. Zaradi dotrajanega vodovodnega sistema prihaja do vdiranja padavinskih vod v vodovodno omrežje in s tem do mikrobiološke kontaminacije pitne vode, ki smo ji bili priča ob letošnjem deževnem poletju. Posledično bi ob takšni prenovi obnovili tudi del dotrajane asfaltne površine. Za ta projekt je mogoče pridobiti evropska sredstva, saj je v preteklosti že bil objavljen razpis za takšne investicije, vendar je zahteval, da ima investitor (občina) za izvedbo del že izbranega izvajalca, ki pa ga občina ni imela.

Rekonstrukcija in asfaltiranje ceste Rdeči breg – Lovska koča. V tem projektu gre za nadaljevanje investicij v cestno infrastrukturo na Rdečem bregu. Naveden odsek ceste je zaradi specifičnosti tal ob večjih padavinah težko prevozen. S to investicijo bomo izboljšali tako varnost kot dostopnost do okoliških kmetij in lovske koče, ki postaja vse bolj vključena v družbeno življenje občine.

 

4. Kmetijstvo

Menimo, da bi morali v centru Lovrenca zagotoviti prostor za prodajo kmetijskih pridelkov in proizvodov iz domačih kmetij. Lahko postavimo tudi leseno hiško, npr. na zelenici Šolske ulice, ki bo komunalno opremljena. Sedanja prodaja kmetijskih pridelkov in proizvodov pred vhodom banke ni ustrezna, saj ne omogoča pravilnega skladiščenja živil. Finančna sredstva za pomoč kmetijstvu imamo v občinskem proračunu zagotovljena, vendar je njihov namen zgrešen. V zadnjih 5 letih je občina namenila za agromelioracije 8.000 € letno, ki so se v Sloveniji izvajale v 80. in 90. letih in za naše kmetije niso več zanimive. Ta sredstva je smotrneje nameniti razvoju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.

 

5. Področje športa in kulture

Sedanja računalniška učilnica v prireditvenem centru ne služi več svojemu namenu, zato jo je smiselno preurediti in s tem povečati fitnes, ki je vse bolj obiskan. Ob tem velja spomniti, da se bo ob širitvi knjižnice del kletnih prostorov preuredil v prostor za prostočasne dejavnosti in se bodo sedanje mirne aktivnosti v računalniški učilnici lahko preselile v ta prostor.
Preplastitev asfaltnega šolskega igrišča je sicer predvidena v načrtu razvojnih programov občine, vendar menimo, da je zaradi dotrajanosti asfaltne površine treba pristopiti k izvedbi že v letu 2015.
Dopolnitev pravilnika o financiranju športnih in kulturnih dejavnosti, s katero bomo zavezali občinsko upravo, da bo v razumnem roku odločila o dodelitvi sredstev društvom, ki se s temi dejavnostmi ukvarjajo. V praksi se namreč dogaja, da občina dodeli ta sredstva šele v mesecu septembru.

 

Odgovori na zastavljena vprašanja Lovrenčana

1. Kateri problem v Občini Lovrenc na Pohorju se vam zdi najbolj pereč in kaj boste naredili, da ga omilite ali celo odpravite?
Razvoj brez jasno postavljenih dolgoročnih ciljev in strategije, zaradi česar njen razvoj temelji na trenutnih in ne na dolgoročnih potrebah. Problemi se običajno rešujejo na hitro, nenačrtno in nepovezano ter brez učinkovitega nadzora nad izvajalci del in storitev. Potrebujemo strategijo razvoja občine, ki jo je v potrditev občinskemu svetu dolžan predložiti župan.

2. Kako ocenjujete komunikacijo med občinskim vodstvom in občani?
Občinsko vodstvo je v sedanjem mandatu čestokrat nespretno komuniciralo z občani. V primeru odstranitve klepetalnice z uradne spletne strani občine pa je naredilo napako. Menimo, da bi vodstvo takšen medij lahko uporabilo za bolj pristno komunikacijo z občani, konstruktivne pripombe in predloge bi lahko uporabili za izboljšanje učinkovitosti občinske uprave.
Verjamemo, da je v preteklosti klepetalnica presegla svoj namen in postala neuradno občinsko glasilo, s pomočjo katerega so občani obveščali drug drugega, podajali svoja mnenja in predloge o občinskih zadevah, nenazadnje z rubriko »Včasih je blo pa tak« je postala klepetalnica tudi historialna wikipedija o Lovrencu. Obžalujemo, da se je vodstvo odločilo za odstranitev klepetalnice iz uradne spletne strani, namesto, da bi jo vključilo v njeno strategijo komuniciranja z občani.
Na uradni spletni strani občine pogrešamo rubriko, ki bi nas strnjeno in pregledno obveščala o pomembnejših mesečnih aktivnostih, ki potekajo v občini.

 

3. Je v občinski upravi premalo, dovolj ali preveč zaposlenih in ali so dovolj učinkoviti?
Občinska uprava je dobro kadrovsko zasedena, zato so dodatne zaposlitve nepotrebne. Menimo, da so znotraj uprave potrebne spremembe v smeri bolj enakomerne obremenjenosti uslužbencev glede na obseg delovnih področij. Na takšen način bi se povečala učinkovitost celotne občinske uprave.

Tako imamo na primer v finančni službi 3 zaposlene, ki ob podpori sodobne tehnologije opravljajo pretežno tehnično-administrativna dela. Finančna služba ima nekoliko več dela le ob pripravi proračuna občine, pa še takrat v njej sodelujejo uradniki iz ostalih področji (družbene dejavnosti, komunala, okolje in prostor). Na drugi strani imamo nadpovprečno obremenjena uslužbenca na področju komunale in družbenih dejavnosti, ki sta odgovorna za izvrševanje približno 70 % proračunskih sredstev. Poleg tega sta odgovorna tudi za izpeljavo evropskih projektov (obnova vrtca, knjižnice, kulturnega doma, vodovod II. faza). Ob tem je treba poudariti, da je vodenje evropskih projektov izredno zahtevno in odgovorno delo, saj je treba v primeru ugotovljenih nepravilnosti (npr. prepozna izvedba projekta, naknadna sprememba namembnosti, napake v razpisu in izbiri izvajalca) vsa pridobljena evropska sredstva tudi vrniti.

Menimo tudi, da bi moral biti direktor tako majhne občinske uprave bolj vpet v delovne procese in pokrivati vsaj eno delovno področje uprave, npr.: priprava občinskih predpisov, neposredna pomoč pri evropskih projektih, priprava pogodb in upravnih obrazcev.

4. Kateri so po vašem mnenju temelji razvoja lovrenške občine?
Osnovni temelj, ki zagotavlja dolgoročni razvoj občine, so jasno postavljeni njeni dolgoročni cilji in strategija razvoja. Projekti občine bi bili bolj prepoznavni, njihov učinek pa bi bil večji, če bi za njimi obstajala jasno izdelana vizija, kaj želi občina z posamičnim projektom doseči in kje se vidi čez 10 ali več let ter kateri projekti se morajo izvesti, da se bo njena razvojna vizija uresničila. Do sedaj je bila na prvem mestu izvedba projektov, zanemarjena pa je bila strategija, ki umešča konkretne projekte v ciljno usmerjeno celoto. Zato toliko problemov glede projektov, ki so se ali pa se izvajajo, ko so se po njihovi izvedbi pokazale vse slabosti ali pa neprimerne rešitve, ki niso povsem usklajene z dolgoročnim ali celostnim razvojem občine. Zato menimo, da so temelji razvoja naše občine naslednji:

  • oblikovanje dolgoročne strategije razvoja občine, s katero bomo določili razvojne cilje,
  • izvedba projektov, ki podpirajo razvojne cilje občine,
  • podpirati razvoj malega gospodarstva in dopolnilnih dejavnosti,
  • učinkovita in strokovna občinska uprava,
  • črpanje evropskih in državnih sredstev za razvoj podeželja,
  • ohranjanje naravne in kulturne dediščine.


5. Kakšna je po vašem mnenju vloga Turističnega društva?
Društvo je že po svoji čisto formalni ureditvi neprofitna organizacija zasebnega prava, katerega cilj bi morala biti promocija turistične ponudbe. Turistično društvo ne more biti nosilec turistične ponudbe v Lovrencu. Tukaj pa trčimo ob temeljno vprašanje, kaj promovirati in tržiti? S tem osnovnim vprašanjem imamo v našem kraju precejšnje težave. Člani turističnega društva praviloma niso gostinci, kmetje, hotelirji ipd., to so ljudje, ki se praviloma ne preživljajo z turizmom, zato od njih ni mogoče pričakovati, da bodo generirali razvoj turizma.

Pobuda o turistični ponudbi mora prihajati iz zasebne sfere, kakor je to bilo že v preteklosti. Društvo lahko ima številne projekte, vprašanje pa je kako bodo ti projekti dobičkonosni, kaj lahko z njimi iztržimo. Saj je tudi v turizmu tako, da se vse vrti okoli denarja. Generator razvoja nekega gospodarskega sektorja, tudi turizma, pa je še vedno dobiček, iz katerega se lahko črpajo sredstva za vlaganje v turistično infrastrukturo in s tem bogatejšo ponudbo.

Menim, da lahko lokalna skupnost pomaga posameznikom, ki so zainteresirani, da bi svojo dejavnost popestrili tudi z turistično ponudbo, z informacijami o pridobivanju evropskih sredstev in z neformalno pomočjo pri odpravljanju birokratskih ovir (ki jih pri nas ni malo).

Društvo bi moralo najprej združevati tako gostince, turistične kmetije kakor tudi občino, šele nato pa bi lahko ob skupnem sodelovanju sestavili enovit načrt razvoja, promocije in trženja turistične ponudbe.

6. S katerimi ukrepi bi izboljšali kvaliteto življenja v občini?
Kakovost življenja je precej odvisna tudi od posameznikovega gmotnega položaja. Gmotni položaj posameznika pa je odvisen od njegovih dohodkov (zaposlenosti) kot ključnega dejavnika socialne varnosti posameznika in osnovni vir njegove materialne blaginje.
Na kakovost življenja posameznika vplivajo tudi zunanji dejavniki, kot so: dostop do javnih storitev – zdravstvene oskrbe, poštnih in bančnih storitev, verske oskrbe, vključenost v družbeno življenje, obremenjenost s stroški javnih storitev, dostop do interneta, občutek varnosti, oskrba s pitno vodo, članstvo v organizacijah in društvih, obiski kulturnih prireditev in ogled filmov, obremenjenost okolja – hrup, zrak, itd.
Prizadevali si bomo, da se dejavniki, ki neposredno ali posredno vplivajo na kakovost življenja izboljšujejo in ne poslabšujejo. Zato se bomo zavzemali za oblikovanje take občinske politike, ki bo prijazna do občanov in njihovim potrebam, da se z uresničljivimi programi in ukrepi povečuje kakovost življenja v občini in uresničuje medgeneracijsko sožitje in sodelovanje. V ta namen se bomo po svojih najboljših močeh zavzemali:

  • da izboljšamo kakovost javnih storitev,
  • da zaradi varčevalnih ukrepov morebiti ne pride do ukinitve poštnih, bančnih storitev ali zaprtja krajevnega urada,
  • da se izboljša kakovost in dostopnost zdravstvenih in zobozdravstvenih storitev ter oskrba na domu,
  • da občina bolj izdatno podpira dejavnosti društev, saj s svojimi aktivnostmi in dejavnostmi pomembno vplivajo na vključevanje posameznikov vseh generacij v družbeno aktivno življenje in povezovanje z drugimi,
  • da občina dolgoročno zavaruje vodne vire, zagotavlja varovanje naravnega okolja, izkoriščanje površin za pridelavo hrane in lokalno samooskrbo ter da prevzame aktivno vlogo pri povezovanju in spodbujanju trajnostnega načina delovanja, poslovanja in bivanja v občini,
  • da se začnejo aktivnosti za vstop občine v slovensko in svetovno mrežo »Starosti prijaznih mest in občin«.

Med te ukrepe spadajo tudi programi – projekti, ki smo jih v našem programu predstavili.

Aktivnosti liste lahko spremljate preko Facebook strani.

comments powered by Disqus