Pisatelj Boris Pahor o dr. Antonii Bernard

četrtek, 8. oktobra 2020, avtor Franc Verovnik

Deseta obletnica njene smrti 

V Parizu je 8. oktobra 2010 umrla naša rojakinja dr. Antonia Bernard (rojena 7. maja na Rdečem Bregu pri Lovrencu na Pohorju), ki jo v Lovrencu poznamo kot Povhovo Tončko). Bila je uveljavljena slavistka, jezikoslovka, literarna zgodovinarka, pedagoginja in prevajalka.

Šele po smrti sta izšli njena proza v slovenščini in poezija v francoščini, zaradi česar jo je Boris Pahor (rojen 26. avgusta 1913 v Trstu), eden najpomembnejših slovenskih pisateljev v mednarodnem merilu, označil kot slovensko-francosko književnico. Bernardovo je z njim vrsto let družilo iskreno prijateljstvo. Pobliže sta se seznanila leta 1996, ko je v francoščini izdala priročnik o Sloveniji in Kratko zgodovino Slovenije. V naslednjih letih je za francoske bralce prevedla štiri njegove romane in mu posvetila odmevni esej v francoščini, njegov naslov se v slovenščini glasi Boris Pahor ali izvirnost slovenske tržaške književnosti.

Ni čudno, da ji je Pahor v avtobiografskem delu v obliki dnevniških zapisov z naslovom  Knjiga o Radi (Cankarjeva založba v Ljubljani, 2012) posvetil posebno poglavje, ki ga je naslovil: 24. 5. 2011 /Zapis ob težki izgubi drage Antonije Bernard. Na začetku opisuje, kako se je seznanil z njo ob izidu omenjenih knjig, s katerima »je namreč profesorica Antonija prikazala francoski – in ne samo francoski – kulturni javnosti zgodovinski obstoj naroda, ki je bil pravkar uveljavil tudi svojo državnost«. Nadaljuje s preglednim opisom njene življenjske poti, nato pa naniza svoje spomine nanjo. »Draga Antonija, s katero sva kmalu prešla k tikanju, je bila vitke, a zelo rahle postave in po značaju bolj zadržana. Vendar se je ob povabilu na večerno zelenjavno juho ob mizi lepo razgovorila … Neverjetno je, da je ob svoji rahlosti in poleg predavanj, posegov v francoščini, slovenščini in ruščini še našla čas, da je prevajala. Ob Jančarju, Edvardu Kovaču, Ivanu Balantiču je v njenem prevodu izšlo tudi nekaj mojih knjig. Tako je prišlo do raznih srečanj, do iskrenega prijateljstva, ki se je izražalo na številnih nastopih ter fotografskih in televizijskih posnetkih.«  


Dr. Antonia Bernard in Boris Pahor se med vožnjo na vlaku pripravljata za literarni nastop, ki sta ga imela junija 2008 v mestu Melun, jugovzhodno od Pariza (vir: svetovni splet)

Zelo prizadeto opisuje tudi njeno poslednje slovo. »Do zadnjega smo njeni prijatelji upali, da nam je zahrbtni napad ne bo vzel, in do zadnjega tudi pisno in po telefonu zatrjevali, da bo vsekakor ostala z nami ob naši hvaležni in prisrčni misli. Tak je ta skromni zapis, nekako kot sklep zadnjega telefonskega pogovora, hvaležno slovo skoraj z občutkom izgube družinskega člana.«  

Po smrti dr. Antonie Bernard so v Sloveniji izšle tri njene knjige: Slovarček osirotelih besed (2014), Cvetje bolečine / Fleurs de douleur (2016) in Francosko o Slovencih, slovensko o Francozih (2018). Z ženo sva jih pošiljala Borisu Pahorju, ki se nama je vsakokrat zahvalil z ljubeznivim pismom in pri tem s hvaležnostjo omenjal našo skupno znanko. Tako je v enem od njih med drugim zapisal, da je »čudovito, kaj vse je Antonija ustvarjala in kdaj je to zmogla pri vsem, kjer je bila aktivna. S tem mislim na vse, kar je objavila o  Slovencih, na prevode, razna srečanja itd.«  Nato še dostavlja: »… zdaj bo treba poskrbeti, da se bo Antonijo ovrednotilo kot nenavadno slovensko-francosko književnico.«


Slovenski in italijanski predsednik Borut Pahor in Sergio Matarella izročata pisatelju Borisu Pahorju najvišji priznanji obeh držav (vir: arhiv Borisa Pahorja)

Letos 13. julija je Boris Pahor ob vrnitvi Narodnega doma slovenski skupnosti v Trstu prejel iz rok slovenskega in italijanskega predsednika najvišji državni priznanji obeh držav. Z ženo sva mu čestitala, nato pa še za njegov 107. rojstni dan 26. avgusta. Odgovoril nama je 10. septembra s prijaznim pismom, ki mu je priložil fotografijo slovesnega dogodka. Tudi v tem pismu ni pozabil omeniti zaslug profesorice Antonie Bernard, ponovno se je zahvalil za poslane izvode njenih knjig. 

Nedvomno se lahko strinjamo s Pahorjevim naslovom poglavja iz omenjene knjige, ko zapiše »… ob težki izgubi naše drage Antonije Bernard«. Če bi ostala živa dlje, bi bili slovenska in francoska književnost prav gotovo bogatejši za marsikateri prevod in literarni biser!

Prim. mag, Franc Verovnik, dr. med. 

 

Dr. Antonia Bernard in Boris Pahor se med vožnjo na vlaku pripravljata za literarni nastop, ki sta ga imela junija 2008 v mestu Melun, jugovzhodno od Pariza (vir: svetovni splet) title=
Dr. Antonia Bernard in Boris Pahor se med vožnjo na vlaku pripravljata za literarni nastop, ki sta ga imela junija 2008 v mestu Melun, jugovzhodno od Pariza (vir: svetovni splet)
Slovenski in italijanski predsednik Borut Pahor in Sergio Matarella izročata pisatelju Borisu Pahorju najvišji priznanji obeh držav (vir: arhiv Borisa Pahorja) title=
Slovenski in italijanski predsednik Borut Pahor in Sergio Matarella izročata pisatelju Borisu Pahorju najvišji priznanji obeh držav (vir: arhiv Borisa Pahorja)