Nova knjiga dr. Antonie Bernard, naše Povhove Tončke

četrtek, 30. avgusta 2018, avtor Franc Verovnik

Avgusta 2018 je pri Slovenski matici v Ljubljani izšla nova knjiga dr. Antonie Bernard, naše Povhove Tončke, ki je od lanskega 26. avgusta dalje častna občanka Občine Lovrenc na Pohorju. Pomenljiv naslov Francosko o Slovencih, slovensko o Francozih je izbrala urednica knjige prof. ddr. Marija Stanonik, izredna članica SAZU. Tudi naslovnica knjige se posrečeno navezuje na naslov, saj sta na njej stilizirano upodobljeni francoska in slovenska zastava, slednja brez grba.

Gre za zbirko slovenskih prevodov avtoričinih strokovnih razprav in recenzij, ki jih je objavljala v francoščini med letoma 1994 in 2008 v različnih strokovnih publikacijah. Z njimi je bistveno prispevala k prepoznavnosti Slovenije in slovenske kulture ne le v Franciji, ampak tudi v svetu. Besedila sta izbrali urednica knjige in mag. Jelka Kernev Štrajn, ki je odlično opravila obsežno prevajalsko delo. Izdajo je finančno podprl Tončkin mož Yves Bernard.

Uvodno besedilo glavne urednice na začetku knjige je objavljeno pod enakim naslovom, kot ga nosi knjiga. V njem razlaga izhodišča za razporeditev besedil in predstavlja posamezne teme, ki so obravnavane v njih. Iz zapisanega je mogoče razbrati, da urednica dobro pozna življenje in delo Povhove Tončke, s katero sta bili dolgoletni znanki.

Osrednji del knjige so strokovna besedila, ki so razdeljena na dve obsežnejši poglavji: RAZPRAVE ter OCENE IN POROČILA.

Poglavje RAZPRAVE obsega tri razdelke. Prvi, z naslovom Zgodovina, obsega opise odmevov turških vpadov v slovenski literaturi, razpravo o odnosih med Avstrijo in Slovenijo od časov habsburške monarhije do naše osamosvojitve ter poglobljeno oceno razprav o slovenski poeziji v letih1941–1945, ki jih je napisala ddr. Marija Stanonik. V razdelku Slavistika je razprava o razsvetljenstvu v luči vpliva tedanjih pomembnih evropskih filologov na razvoj nacionalnih identitet. Naslednji je zapis o Kopitarju in začetkih evropske slavistike, kar je bila Tončkina osrednja slavistična tema, ki jo je obdelala tudi za doktorsko disertacijo v francoščini, ki jo je ubranila leta 1992. Gre za temeljno delo o Jerneju Kopitarju, ki bi ga bilo potrebno še prevesti v slovenščino. Sledi prispevek o vlogi znanstvenih institucij v zgodovini slavistike. Zadnji razdelek v tem poglavju je Književnost. V prvem članku zelo pronicljivo opisuje značilne poteze slovenske književnosti med letoma 1945 in 1991ter njeno odgovornost pred narodom. Pomemben je esej o izvirnosti slovenske tržaške književnosti s podrobno analizo književnih del pisatelja Borisa Pahorja, ki je letos 26. avgusta dopolnil častitljivih 105 let. Tončka je v francoščino prevedla štiri njegove romane. Naslednje besedilo je posvečeno slovenskemu gledališču v času po drugi svetovni vojni s poudarkom na drami »Veliki briljantni valček« Draga Jančarja, s katerim sta bila dobra prijatelja. V njen spomin je napisal uvodno besedilo v Tončkini knjigi »Slovarček osirotelih besed« z naslovom »Zadnja pisma Antonie Bernard in Slovarček Povhove Tončke«. To besedilo je letos objavil tudi v knjigi »Postaje«, ki je izšla ob njegovi sedemdesetletnici. V njej je zbral svoje popotne zapiske. 

V poglavju OCENE IN POROČILA so zbrani Tončkini kritični opisi knjig in razprav različnih avtorjev s tematikami iz zgodovine, slavistike in književnosti, torej tematikami, s katerimi se je tudi sama poglobljeno ukvarjala. Poglavje je razdeljeno prav tako na tri razdelke. Prvi, Zgodovina, vsebuje oceno o pomembni seriji publikacij »Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787« pod uredništvom Vincenca Rajšpa, razpravo o knjigi Petra Vodopivca o slovenski zgodovini od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja z naslovom »Od Pohlinove slovnice do samostojne države« ter oceno angleško napisane zgodovine Slovenije »The land between: A history of Slovenia«, ki jo je uredil Oto Luthar. Gre za temo, o kateri je tudi Tončka izdala knjigo v francoščini, »Petite histoire de la Slovénie.« V razdelku Slavistika je ocena razprave italijanskega raziskovalca Stefana Aloe o začetniku in utemeljitelju moderne italijanske slavistike Angelu de Gubernatisu. Sledi opis pomembnosti v angleščini napisane slovenske slovnice»Slovene: A practical comprehensive grammar«. Peter Herrity s tem učbenikom odpravlja pomanjkanje tovrstnih ustreznih priročnikov in praktičnih slovnic, kakor ugotavlja avtorica. Zadnji razdelek, Besedna umetnost, obsega oceno razprave Marka Juvana »Intertekstualnost« in knjige Marije Stanonik »Teoretični oris slovstvene folklore«, temeljnega dela s tega področja pri nas.

Osrednjemu delu knjige sledi obsežna in zelo natančna Tončkina bibliografija. Sestavila jo je Anka Sollner-Perdih, višja bibliotekarka na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki se je s Tončko dobro seznanila, ko ji je v knjižnici pomagala iskati literaturo za njeno znanstveno delo ali za delo njenih študentov v Franciji. Zato so opisi njunih srečanj v uvodu k bibliografiji prežeti z veliko naklonjenostjo do nje. Na seznamu je 87 enot: od prve objave kratke črtice »Katka« v glasilu I. gimnazije v Mariboru leta 1961 do zadnjih izdaj različnih besedil v letu 2016. Sledi ji še bibliografija raznih objav o Tončkinem življenju in delu.

Knjigo zaključuje Tončkin portret tako v sliki kot v besedilu. Slednji je jedrnato in osebno obarvan opis njenega življenja in dela izpod peresa lovrenškega rojaka Franca Verovnika. V njem ugotavlja, da avtorica nedvomno sodi med pomembne, a žal premalo znane Slovenke. Knjiga Francosko o Slovencih in slovensko o Francozih bo gotovo prispevala k Tončkini večji prepoznavnosti in je lahko v ponos vsem, ki se trudimo, da njeno delo ne bi šlo v pozabo.