9. planinski tabor Jezersko 2024

ponedeljek, 14. oktobra 2024, avtor Živa Kranjc

 Ko je sonce kazalo že prve znake poletja, se je v soboto, 29. junija 26 otrok, starih med 7 in 17 let, z avtobusom odpravilo na 9. planinski tabor, ki smo ga letos doživeli na Jezerskem. Jezersko velja za eno lepših dolin v Sloveniji. Zelena dolinica, polna pašnikov in idiličnih kmetij, leži tik ob meji z Avstrijo, na vzhodu jo obdajajo Savinjske Alpe, na jugu pa se pot spušča v najdaljšo slovensko vas – Kokro. Tabor planinskega društva Fram, katerega gostje smo, je bil postavljen na velikem travniku, na Spodnjem Jezerskem, natančneje pri domačiji Virnik. Prostor je bil obdan na eni strani s cesto, po kateri smo odhajali novim dogodivščinam naproti in s potokom Kokro, ki je nam poživljala utrujene noge, na drugi strani. 

Planinsko izkušnjo smo poleg otrok doživeli še dva odrasla člana planinskega društva Lovrenc na Pohorju, pet vodnikov omenjenega društva in revirna gozdarka, ki so se izmenjavali, ter dve mentorici planinske dejavnosti, ki sva bili z otroki čez cel teden.


prihod na taborni prostor

partizanska bolnišnica Krtina

 

1. dan, sobota, 29. 6. 

V jutranjih urah smo se zbrali na parkirišču pri Prireditvenem prostoru, kjer nas je čakal avtobus. Do vrha smo s prtljago zapolnili avtobus, staršem pobrisali kakšno solzico in s pesmijo pričeli 3 urno vožnjo na luštno. Po namestitvi v naše začasno prebivališče smo si napolnili trebuščke z okusnim kosilom ter se odpravili na raziskovanje okolice tabora. Ogledali smo si Lehnjakove izvire, tako imenovane Slovenske Pamukale in nahajališče kamnine lehnjak, ki na Jezerskem nastaja neposredno pred našimi očmi. Pot smo podaljšali do partizanske bolnišnice Krtina, kjer se je med drugo svetovno vojno zdravilo približno trideset ranjenih partizanov. V njej so še danes na ogled pripomočki in oprema: ognjišče, panhobarji, ponve ipd., ki so jih uporabljali za zdravljenje in nego poškodovanih in obolelih. V današnjih časih pa si je v bolnišnici svoje domovanje uredil netopir. Popoldan smo igrali odbojko, zvečer pa zakurili naš prvi taborni ogenj.

 

2. dan, nedelja, 30. 6. 

Po obilnem zajtrku smo pograbili nahrbtnike in se razdelili v dve starostni skupini. Mlajši smo z Majo in Barbaro odšli na Virnikov Grintovec (1654 m) skupaj s planinci PD Fram. Pot je bila zelo strma, vendar nič kaj posebnega za naše mlade gamse. Na vrhu se je razprostiral pogled na taborni prostor, joj kako veliko višinsko razliko smo premagali! Starejši pa smo se skupaj z vodnikom Maticem in Živo odpravili na Goli vrh (1787 m), kjer nas je skoraj odpihnilo. Še dobro, da ni odpihnilo Domna skupaj z njegovo prvo pomočjo, s katero je za silo popravil Mancin zobni aparat. Ob povratku se nismo mogli upreti namakanju nog v smaragdno Planšarsko jezero. Sledilo je kosilo, odbojka in ustvarjalna delavnica šivanja. Žal pa bolezen ni dopustila naši Isabelli ostati na taboru, z Maticem je tako v nedeljo zvečer odšla proti domu.


Virnikov Grintavec

 

3. dan, ponedeljek, 1. 7.

Kljub napovedi slabega vremena nam je uspelo izpeljati krajši pohod do Ankovih slapov. Po krajši vožnji z osebnimi avtomobili (nagnetli smo se še Framčanom) smo se ustavili ob izviru Jezerska slatina in poskusili mineralno vodo, ki nam je dala moč za strm vzpon. Ob poti smo naleteli na gobe lisičke, jih pridno nabrali, zvečer pa nam jih je kuhar Marko spekel. Ob slapu smo se “pofotkali” in odhiteli nazaj, saj so se vremenske razmere poslabšale. Popoldan smo v šotoru, ki je služil kot jedilnica, izdelovali zapestnice,  Maja je deklicam pletla kitke, na željo otrok pa smo si porisali tudi taborne majice. Pridružila sta se nam Simon in vodnica Urška, verjetno nista želela ostati brez majic. Zvečer smo jedilniški šotor preuredili v navijaško sobo in stiskali pesti za naše nogometne junake.


Ankovi slapovi
 
nogometna tekma

 

4. dan, torek, 2. 7. 

Danes pa v Avstrijo, na Pristovški Storžič (1759 m), ki je izredno razgleden vrh nad Jezerskim. Z njega imamo lep pogled na severna ostenja Grintovcev preko Košute do Julijskih Alp. Na vrhu je železen križ z napisom: Koroška - svobodna in nerazdeljena, ki je bil postavljen ob 42. obletnici koroškega plebiscita.  Zjutraj se je nam pridružil naš izkušen vodnik in reševalec Branko, še dobro, saj zastavljeni cilj ni bil ravno enostaven. Vreme se je izboljšalo, temperature so se dvignile in z njimi tudi vlaga ter sopara kar je otežilo že tako zahteven teren. Pri slednjem smo zelo hvaležni našim vodnikom, spremljevalcem in Framskim prijateljem, ki pomagajo in varujejo naše otroke in s tem omogočijo varen vzpon in sestop. Odpiralo se je nebo in odpirali so se vedno lepši razgledi na Kamniške planine. Na vrhu smo ponosno oblekli svoje taborne majice in se nastavili objektivu naše »uradne« fotografinje Karmen!

Vzponi so postajali vse bolj zahtevni, zato je prav, da rečemo še kaj o prvi pomoči, ki jo je nam predstavil Branko. Otroci so že zelo veliko vedeli, z zanimanjem poslušali in aktivno sodelovali. Večer smo taborniško zaključili z Živo P. na kitari.


Pristovški Storžič

Prva pomoč z GRS

 

5. dan. sreda, 3. 7.

Naš tabor se je prevesil v drugo polovico. Po napornem dnevu se je prilegla krajša in nezahtevna tura na Murijevo planino, ki se s svojimi 1239 metri razteza med Malim in Velikim vrhom nad Jezerskim. Do izhodišča v centru Jezerskega smo se odpeljali z avtomobili, saj je pot ob ovinkasti glavni cesti brez pločnika dokaj neprimerna za velike skupine pohodnikov. Pot nas je vodila po mehkem terenu čez travnike in skozi gozd, kar je še posebej ljubo revirni gozdarki Bredi, ki se nam je pridružila ta dan. Ko se je gozd končal, smo stopili na jaso polno gozdnih jagod! Njami! Pojedino iz nahrbtnika smo nadaljevali  pri večji obnovljeni leseni koči, le ta pa je del bližnje Murijeve planine. 

Po kosilu, ki je mimogrede vsak dan bolj in bolj prijalo, so nas gozdarka Breda, markacist Domen, vodnica Urška in gorski reševalec Branko popolnoma zaposlili v bližnjem gozdu. Breda je pripravila odlične igre in naloge s tematiko gozdne pedagogike, Branko in Urška sta nas vedno bolj vozlala s plezalnimi vrvmi, Domen pa je pripravil pravo likovno dejavnost na podrtem deblu. Urili smo se v risanju Knafličeve markacije. Vse naloge smo uspešno opravili, zato smo bili nagrajeni s Trojanskimi krofi, s katerimi sta nas presenetila starša Staša in Žive. Po krajši rehabilitaciji gležnja, se je v tabor vrnila Zala, ker pa bolezen nikoli ne počiva, je žal domov odšla Nuša. Dan smo zaključili s sodelovalnimi igrami, ustvarjanjem, kartanjem ter petjem ob tabornem ognju.


na Murijevo planino

vaje za mlade markaciste
 
popoldan z gozdarko in gozdno pedagogiko

 

6. dan, četrtek, 4. 7.

Težko pričakovan veliki finale! Zjutraj se nam je pridružil naš predsednik PD Lovrenc na Pohorju, Anžej in starejših nekaj otrok skupaj z Bredo in Živo peljal na Češko kočo od koder smo po plezalni poti prečili do Kranjske koče na Ledinah. Od tam smo se po lovski poti spustili do izhodišča v dolini Ravenske Kočne. Ostali člani so se z Brankom in Barbaro prav tako povzpeli na Češko kočo na Spodnjih Ravneh (1543 m). Že dobro stoletje ta koča daje zavetje izletnikom, planincem, alpinistom in smučarjem, ki jih pod severne stene Grintovcev izvabi obet lepega poldnevnega izleta v pravljično gorsko okolje, kjer je kljub dostopnosti vseeno potrebno poprijeti za jeklenico. Naj še omenim, da je najstarejša slovenska planinska koča, ki je ohranila svojo prvotno zunanjo podobo in notranji karakter. 
Ob povratku pa je naši Lili  noga ušla nekam po svoje in je staknila lažjo poškodbo, ki pa nastane težji problem, če si v sredogorju. Zahvala gre našemu članu Iztoku, ki je Lili odnesel vse do doline!
Srečni, da nam je uspel veliki met smo popoldan praznovali Mihov rojstni dan. Presenečenj, obiskov, dobrot, iger in dobre volje kar ni bilo konca!

proti Češki koči
 
proti Žrelu
 

7. dan, petek, 5. 7.

Napočil je zadnji dan, ki smo ga preživeli skupaj v objemu gora na zelenem Jezerskem. Lep sončen dan smo izkoristili za orientacijsko tekmovanje, ki na planinskem taboru ne sme manjkati. Vsaka ekipa s svojo vodjo (srednješolcem) poskuša v najhitrejšem času poiskati vse točke in pravilno odgovoriti na vprašanja oz. opravit nalogo. Štartajo v razmaku 10 min, v pomoč jim je karta območja in kompas. Kot pričakovano so otroci orientacijski pohod (trim) z lahkoto opravili, si pomagali, vladalo je sodelovalno vzdušje, kar ja samo dokaz, da smo v minulem tednu stkali močne prijateljske vezi.
Čakal nas je še krajši sprehod do Planšarskega jezera, kopanje v bistri zeleni vodi, skakanje s pomola, lenarjenje, kofetkanje, fotografiranje,… skratka uživancija na polno! Planšarsko jezero se nahaja na Zgornjem Jezerskem na višini 896 m. Zajezili so ga domačini v spomin na veliko ledeniško jezero in ima obliko srca. Obdaja ga idiličen smrekov gozd in strme stene okoliških vrhov, ki nudijo čudovit razgled z jezera.
 Nazaj v tabor so nas zvabile dišave žar mojstra, ki je pripravil slastno pojedino. Sledilo je poslednje druženje s framskimi prijatelji ob tabornem ognju in še zadnja pravljica za lahko noč. 

orientacija

kopanje v Planšarskem jezeru
 
 

8. dan, sobota, 6. 7.

Dan pred odhodom smo večino svojih stvari že poiskali in zapakirali za vrnitev domov. Tako je po zajtrku ob prihodu staršev vladalo veliko veselje. Otroci so z navdušenjem delili svoje izkušnje in dosežke, starši so ponosni na svoje otroke pohvalili vse, kar so doživeli med taborom. Skupaj smo poprijeli za delo, vsi smo aktivno sodelovali pri čiščenju in pospravljanju tabornega prostora in opreme. Na koncu je ostalo nič in vse!

pospravljanje tabornega prostora
 
 

Zaključek

Za konec bi strnila svoje razmišljanje, občutke, mnenje.
Priprave na planinski tabor so stekle že davno v maju. Z Barbaro sva veliko razmišljali in načrtovali poti, doživetja, delavnice, igre, razgibavanja, presenečenja, pripravljali sva material, opremo. V društvu smo sestavili okviren plan, si idejno razdelili delo. Ampak, ker je toliko različnih dejavnikov, otroci, njihova pričakovanja, lokacija tabora, vremenske razmere, ture, nenazadnje sodelovanje s člani PD Fram… skratka, vsega ne moreš načrtovati in pustiš, da se pravljica napiše sama! In naša se je. Z junaki polnimi super moči, z dogajanjem za devetimi gorami ujeti nekje, kjer se je čas ustavil! 
In z veseljem čakam nadaljevanje…
Zapisala: Živa Kranjc

 

Dogodek je potekal v okviru PZS-jevih Planinskih taborjenj v letu 2024. Podprli so ga tudi donatorji iz Lovrenca in Občina Lovrenc za kar se vsem iskreno zahvaljujemo.

 

prihod na taborni prostor title=
prihod na taborni prostor
partizanska bolnišnica Krtina title=
partizanska bolnišnica Krtina
Virnikov Grintavec title=
Virnikov Grintavec
Ankovi slapovi title=
Ankovi slapovi
nogometna tekma title=
nogometna tekma
Prva pomoč z GRS title=
Prva pomoč z GRS
Pristovški Storžič title=
Pristovški Storžič
vaje za mlade markaciste title=
vaje za mlade markaciste
popoldan z gozdarko in gozdno pedagogiko title=
popoldan z gozdarko in gozdno pedagogiko
na Murijevo planino title=
na Murijevo planino
proti Češki koči title=
proti Češki koči
proti Žrelu title=
proti Žrelu
kopanje v Planšarskem jezeru title=
kopanje v Planšarskem jezeru
orientacija title=
orientacija
pospravljanje tabornega prostora title=
pospravljanje tabornega prostora
 title=