Vzpon na Groβglockner
sreda, 11. september 2013, avtor Anžej Bečan, foto Andrej Grušovnik
S skupinico izkušenih lovrenških planincev smo se minuli konec tedna odpravili na najvišji vrh Avstrije, 3798 m visoki Groβglockner ali po naše Veliki Klek. Pod skrbnim vodstvom alpinističnega inštruktorja Damjana Karničnika in alpinista Branka Osovnikerja smo se na ta vrh v Visokih Turah odpravili po poti iz Kalsa, ki je najprimernejša za običajne pristopnike.
Prvi dan smo morali najprej opraviti štiri ure oz. 300 km vožnje na območje med avstrijsko Koroško in Tirolsko do parkirišča pri koči Lucknerhaus 1920 m nad morjem. Sledil je slabih pet ur dolg vzpon po dolini ledenika Ködnitzkees, mimo koč Lucknerhütte in Stüdlhütte do najvišje avstrijske planinske koče Erzherzog Johann hütte na 3454 m, kjer smo prespali. Drugi dan smo se po zgodnjem zajtrku opremili z derezami in s cepini ter še v temi v treh navezah odšli proti vrhu. V res lepem vremenu nas je sredi poti ujel sončni vzhod in z vrha smo si navdušeni ogledovali bližnje in daljne vrhove ter kovali načrte za prihodnje ture. Sestopili smo nazaj do koče in naprej v dolino po bližnjici čez ledenik ter do parkirišča prispeli že malo čez poldan.
Vzpon je na prvi pogled po času hoje in prehojeni višinski razliki le malo zahtevnejši od vzpona iz Vrat na Triglav. Ob upoštevanju nadmorske višine, pri kateri se že pojavljajo simptomi višinske bolezni in tehnični zahtevnosti (pot po skalah ni varovana s klini in jeklenicami, temveč so zgolj redko posejane jeklene palice za hitro varovanje navez), pa je pot primerna za izkušene planince z dobro kondicijo.
360° panorama z vrha
Zanimiv zapis o podobni turi v nekoliko bolj snežnih razmerah nekaj dni pred nami, si lahko preberete na blogu Bojana Ambrožiča.
