Radoljna, bistra hči pohorskih planin

torek, 21. marca 2017, avtor Franc Verovnik

Ob svetovnem dnevu voda 22. 3. 2017

Zapis posvečam spominu na pokojnega Ahejovega Tončeka - Antona Vanerja (22. 6. 1929–14. 11. 2016), ki mi je pomagal pri prepoznavanju posameznih žag in mlinov na starih razglednicah. Za podatke o pritokih Radoljne se zahvaljujem Bezjokovemu Ivanu (nekdanjemu Hožičovemu Hanzeju) - Ivanu Švajgerju, Antonu Dietnerju, Darku Kmetecu in Evgenu Šlausu.  

Leta 1992 so na konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju v Riu de Janeiru predlagali 22. marec za svetovni dan voda. Naslednje leto ga je uradno razglasila Generalna skupščina Združenih narodov, da bi tako opozorila svetovno javnost na pomen pitne vode in nujnost dobrega gospodarjenja z njenimi zalogami. Naravni  vodni viri so namreč ključnega pomena za naš obstoj na Zemlji. Nenehno naraščanje prebivalstva, neugodne klimatske razmere in onesnaževanje okolja prispevajo k vedno večjemu pomanjkanju neoporečne vode, ki tako postaja dragocena in strateško pomembna naravna dobrina. Žal se tega še vedno premalo zavedamo. 

Med pomembne vodne vire v našem okolju sodi potok Radoljna. Ime je slovanskega izvora in izhaja iz osebnega imena Radmil. Lovrenc se je prvotno imenoval Radmilje, nemško Radmilach, oziroma Radimlje, po nemško Radimlach, po drugih virih pa celo Radomlje.  

Carl Hiltl, nekdanji falski gozdarski upravitelj, v svoji monografiji o Pohorju iz leta 1893 navaja, da je Radoljna največji od vseh potokov, ki s hrbta Pohorja tečejo po pobočjih proti severu v Dravo. Priteče izpod Rogle, kjer ima več izvirov. Po celi dolžini se nato vanjo stekajo večji ali manjši pritoki, dokler po približno 15 kilometrih ne doseže Drave. Pri tem se živahno pretaka v številnih brzicah, mimo velikih kamnov – po domače »peči« – in preko množice manjših kamnov. Ob hudih nalivih močno naraste in se hrumeče pretaka po strugi. Tedaj lahko prestopi bregove, izkaže se njen hudourniški značaj in razdiralna moč v uničujočih poplavah. Ena od najhujših se je zgodila leta 1916, ko je narasla Radoljna uničila številne vodne naprave ter odnesla veliko žag in mlinov.


Posledice obsežne poplave leta 1916 pri nekdanji Lakožičevi žagi


Razdejanje na jezu pred Kiefferjevo tovarno leta 1916 (foto Friedrich Kieffer)

V preteklosti so ljudje Radoljno zajezili s številnimi jezovi, da jim je »služila« in s svojim močnim tokom poganjala žage, mline, kovaška kladiva in celo manjše hidroelektrarne. Zdaj teh naprav – razen morda ene ali dveh – ni več, njihove podobe pa so ohranjene na starih razglednicah. 

Seveda Radoljna ni pomenila le vira energije, temveč tudi prijetno šumečo sosedo. Prebivalci ob njej so jo redko imenovali s pravim imenom, zanje je bila enostavno kar »Grobn« (knjižno »graben«). Voda jim je služila za pranje, zalivanje ali napajanje živine. Še zdaj je potok pravi raj za ribiče zaradi bogastva rib. Na svojih bregovih ponuja sprehajalcem prijetno osvežitev, zlasti poleti, in otrokom prostor za igro. Pogumnejši tudi zabredejo v vodo ali se v njej celo kopajo. Živahen zgornji tok pa omogoča drzno soteskanje.  

Starih jezov že dolgo ni več. Zdaj stoji samo še en mogočen jez, ki so ga pred leti zgradili malo pod izlivom Plešiščice v Radoljno. Od tod teče del potoka po 3760 metrov dolgem cevovodu s premerom 800 milimetrov do strojnice male hidroelektrarne, ki leži 170 višinskih metrov nižje blizu Tovarne kos in srpov (http://www.stiria-invest.si/mhe-lovrenc/). Upajmo, da se tudi nad tem jezom Radoljna ne bo kdaj znesla s svojo razdiralno močjo …

 

Opisi izvira Radoljne in njenih pritokov v starejši literaturi 


Carl Hiltl v monografiji Das Bacherngebirge leta 1893, stran 65

Prevod besedila v okvirju:
»In dejansko je Radoljna (Radlbach/Radolna) največji od vseh potokov, ki tečejo s hrbta Pohorja proti severu. Izvira tik pod vrhom 1517 metrov visoke Rogle in vanjo  se steka cela vrsta potočkov z izviri na severnih in vzhodnih pobočjih razvodja, ki se razpenja v plitvem loku, usmerjenem proti zahodu, preko Kraguljišča (nem. Kragula), Ostruščice (nem. Ostrivca), na sedlo Komisija (nem.  Kommissia-Sattel), čez Planinko in Lovrenška jezera (nem. Lorenzer See) do Kasjakovega brega (nem. Kassjakberge), medtem ko se ji potočki, ki izvirajo na severnem pobočju Lasena (po domače Lasan ali Losan, nem. Lassina), Plešiča (nem. Pleschitzberge) in Kameniteca (nem. Kamenitez), pridružijo večinoma v njenem desnem pritoku, Plešiščici (nem. Pleschitzbach) …«


Janez Koprivnik (1949–1912), učitelj, pisatelj in publicist, v knjigi Pohorje leta 1923, stran 13


Rudolf Badjura (1881–1963), športni in turistični delavec, učitelj smučanja in pisec turističnih vodnikov, v knjigi Pohorje leta 1924, stran 54


Dr. Fran Mišič (1881 – 1969), učitelj in potopisec, v knjigi Lik in mik zelenega Pohorja leta 1953, stran 30

 

Izvir Radoljne

Ker ima Radoljna pod Roglo več izvirov, je bolje govoriti o njenem povirju. Vsak od tamkajšnjih brezimnih potočkov dejansko že predstavlja Radoljno. Glavni izvir pa je tisti, ki leži najvišje in je najdaljši. O njem je 31. julija 2016 takole napisal mag. Matjaž Jež, prof. biol., naravovarstvenik in dober poznavalec Pohorja: 

»GK koordinate: y = 525967 in x = 145834, nadmorska višina 1450 m. Izvir je približno 500 m severno od stare koče in 1000 m zahodno od razglednega stolpa. Sicer pa Radoljne na izviru ni videti, je v betonu in ceveh. Šele nekaj nižje se v strugi pojavi nekaj vode iz stranskih izvirov. Škoda, meni se zdijo izviri sveti kraji, ki bi morali ostati v naravnem stanju, vodo pa se da zajeti tudi nekoliko nižje. Morda bi se dalo županu predlagati, da bi stvari bolj sonaravno uredili.« 


Fotografija glavnega izvira (Matjaž Jež)


Zemljevid povirja (objavil Anžej Bečan na Lovrenškem forumu 5. avgusta 2016)

Ortofoto posnetek povirja (posredoval Danijel Leva Bukovnik avgusta 2016)

 

Gornji tok

Za gornji tok Radoljne obstaja poimenovanje Planinščica. Tako je zabeleženo tudi na nekaterih zemljevidih. Zanimivo je, da domačini tega imena ne poznajo, temveč  govorijo samo o Radoljni ali po domače »Radlpohu« (iz nemškega imena Radlbach). 

Levi pritoki tega dela Radoljne izvirajo v gozdovih pod Lovrenškimi jezeri in pod Planinko (1391 m), desni pa pritekajo z zahodnega pobočja Plešiča (1407 m). Pomemben pritok z leve strani teče v Radoljno iz slikovitega akumulacijskega jezera Jezerc.  Nekoliko nižje se vanjo izliva dokaj vodnat potok, ki izvira severno pod Lovrenškimi jezeri in jugozahodno od Mraveljskega hriba (1472 m). Imenuje se Radeljska grapa, domačini pa mu pravijo Potok. Pred njegovim izlivom v Radoljno so na njem skalne kaskade z lepimi slapovi, največji med njimi je visok pet do osem metrov.  

Nižje proti Lovrencu se pod kmetijo Mohor in nad nekdanjo Markoževo kočo Planinščica združi s potokom Plešiščica (po domače »PliƏšca« ali »Hrenov grobn«), ki izvira v Hudem kotu blizu Brvi pod vrhom Lasana ali Lasena (1412 m) in ima več pritokov. Najdaljši med njimi je Škarijski graben, po domače »Škorijski grobn«, ki izvira jugozahodno od vrha Plešiča (1407 m). Teče po predelu s krajevnim imenom Škarje ali »Škorje«, od tod tudi njegovo ime, in se izliva v Plešiščico pod kmetijo Bezjak.   

Od sotočja obeh potokov dalje teče kot Radoljna. Njen prvi večji pritok z desne je potoček Žavc, ki izvira pod Skrbinskim borovjem. 

 

Srednji tok

Tudi v srednjem toku dobiva Radoljna pritoke s pobočij Kumena, ki se pretežno imenujejo po kmetijah, blizu katerih izvirajo ali mimo katerih tečejo. Najpomembnejši, Tarjenkov graben, priteka v njo z desne strani pod tako imenovano gornjo Lešnikovo žago. Izvira na severnih pobočjih Lamprehtovega vrha kot Zaklov graben. Že pred mnogimi leti so ga zajezili pred domačijo Tarjenk. Do domačije in južno mimo nje so skopali umetno strugo, po kateri teče del toka, imenovan Tarjenkova Mlinščica, ki tam poganja žago in mlin, v Radoljno pa se izliva šele tik nad Puščavo. Drugi del toka pa teče naprej od zajezitve kot Tarjenkov graben severozahodno pod domačijo navzdol v Radoljno.

 

Spodnji tok

V Kurji vasi je sotočje Radoljne in potoka Slepnica, ki izvira na Recenjaku blizu kmetije z domačim imenom Cink. Tudi ta ima nekaj večjih ali manjših pritokov, ki se imenujejo po kmetijah, mimo katerih tečejo. Največja sta Povhov graben (potok), ki priteče v njo z leve strani izpod Hudeja in Povha,  ter z desne Ropičev graben, ki izvira pod Koglerjevim vrhom in ima od izvira dalje več imen: Kacajnerjev, nato Hožičev, Lipnikov in na koncu Ropičev graben. 

Nekoliko naprej od Puščave priteka v Radoljno z desne strani Lamprehtov potok, imenovan tudi  Lamprehčica, ki izvira pod Klopnim vrhom in jugovzhodno od Lamprehtovega vrha ter teče mimo naselja Činžat. Zanimivo je ime njenega pritoka, ki izvira v Cebejevem in se uradno imenuje Suhovna, domačini pa mu pravijo Suha.

 

Vrata 

Tako ime nosi slikovita soteska, skozi katero se prebija Radoljna, ko zapušča Puščavo in se usmeri proti Dravi. Potok si je naredil globoko strugo v trdi magmatski kamnini, zato so bregovi soteske skalnati in strmi. 

 

Izliv v Dravo

Radoljna se izliva v Dravo pod železniškim mostom in pod domačijo Krajcvirt blizu železniške postaje Ruta. Od leve strani njenega ustja je speljan most čez Dravo na desni dravski breg. Slovesno je bil odprt leta 1971. 

 

Stare razglednice Radoljne ter žag, mlinov in tovarne ob njenem toku

(Pripomba: letnice pri razglednicah predstavljajo leto, ko je bila razglednica natisnjena ali bila poslana)

Povirje


1958
Nekdanja koča na Rogli

1956
Stolp na Rogli

Glavni izvir Radoljne se nahaja severno od nekdanje koče in zahodno od stolpa.


Okoli 1930
Koča na Pesku

Blizu koče je eden od izvirov Radoljne.

Gornji tok


1910
Lovrenška jezera

1958

Pod Lovrenškimi jezeri izvirajo prvi pritoki Radoljne, ki se v tem delu imenuje tudi Planinščica. 


1906
Jezovi in brzice na gornjem toku Radoljne

1915

Okoli 1930

Srednji tok


1900
Trg Sv. Lovrenca nad Mariborom s simbolom tistega časa – žago

1915
Spomin na jezove, »fludre« (žlebove) in žage

Velika povodenj je leta 1916 uničila veliko jezov in žag, ki so na desni razglednici. Večino so uspeli obnoviti v kasnejših letih. 


1906
Žaga ob Radoljni

Okoli 1910

1910
Strgarjev mlin in most čez Radoljno z gornjega konca

1910
Strgarjev mlin in most čez Radoljno s spodnjega konca


Okoli 1930
Strgarjev mlin in most čez Radoljno; prejšnji most je uničila povodenj leta 1916


1930
Büttnerjev mlin

1930


1910
Kopališče pri Büttnerju


1909
Lesno skladišče – »holcplac« pri parni žagi Gaj

1909
Parna žaga Gaj (velika bela streha levo in pod farno cerkvijo) – pogled od Pušnika

1909
Parna žaga Gaj

1909
Notranjost parne žage Gaj

1914
»Fludre« (žlebovi) in žage ob Radoljni

1914

1929

1899
Sv. Lovrenc nad Mariborom, v ospredju je Pušnikova žaga

1915

1903
Levo zgoraj železniška postaja Sv. Lovrenc (Ruta), desno spodaj Lešnikova hidroelektrarna

1940
Gornja Lešnikova žaga

1912
Kiefferjeva tovarna kos in srpov
Medalje in častne diplome za kvalitetne izdelke

1916
Brez Radoljne Kiefferjeve tovarne kos in srpov – ne bi bilo ...

1910
Zgoraj Kiefferjeva tovarna, spodaj Kiefferjev »tajht«

1914
Kiefferjev tajht

Okoli 1930
Kieferjeva tovarna v Kraljevini Jugoslaviji

Okoli 1930
Zgoraj trgovina Geratič, spodaj Kieferjeva tovarna in Puščava

Spodnji tok


Okoli 1935
Kurja vas z Vrenčurjevo parno žago (stavba z dimom spredaj desno) v dolini potoka Slepnica, ki se nekoliko naprej izliva v Radoljno


1903
Radoljna priteka v Puščavo


1910
Radoljna ob gostilni in mesariji Hansa Koresa v Puščavi

1935
Ribnik pri Koresovi gostilni


1918
Pogled od Radoljne na kapelo sv. Ane in cerkev sv. Marije


1938
Radoljna zapušča Puščavo

1935
evo na sliki je nekdanja gostilna Črešnik, pod katero teče Lamprehčica

Vrata


1914
Na Vratih

1910
Radoljna zapušča Vrata in teče proti Ruti

Ob izlivu v Dravo


1915
Izliv Radoljne v Dravo, zadaj domačija Krajcvirt in železniški most čez Radoljno


1971
Odprtje novega mosta čez Dravo, ki je speljan z leve strani ustja Radoljne na levi breg Drave

 

Šumeča Radoljna

Pesem v čast Radoljne je napisal duhovnik Jože Tovšak (1929–2008), nekdanji kaplan v Lovrencu na Pohorju (1960–1971) in nato dolgoletni župnik v romarski župniji sv. Marije v Puščavi (1971–2006). Povzeta je po objavi v raziskovalni nalogi lovrenških osnovnošolcev leta 2001 z naslovom ZNANE IN  MANJ ZNANE NARAVNE LEPOTE V LOVRENCU NA POHORJU 

Zelenih pohorskih planin pozdrave, 
šumenje hribovskih vetrov, gozdov 
prinaša Radoljna do reke Drave 
spomine naših pohorskih gozdov. 

Pod Roglo tam na Pohorju izvira, 
ob vznožju Kumena hiti navzdol. 
Na levi Recenjak se v njo ozira, 
postrvi skrivajo se sred valov. 

V dolini hram šentlovrenški pozdravi, 
med polji, hišami si išče pot, 
objame cerkev Matere v Puščavi, 
in Ruta zaželi ji srečno pot. 

Rdeči breg se s Slepnico pridruži, 
na levi strani nudi ji zaslon, 
naj rod za rodom si v ljubezni služi, 
ponižna Radoljna da vsem poklon. 

Na Ruti Radoljna se združi z Dravo, 
od Pohorja se tiho poslovi. 
Obiščite Šentlovrenc in Puščavo, 
tu potok Radoljna vsak dan šumi.

 

Posledice obsežne poplave leta 1916 pri nekdanji Lakožičevi žagi title=
Posledice obsežne poplave leta 1916 pri nekdanji Lakožičevi žagi
Razdejanje na jezu pred Kiefferjevo tovarno leta 1916 (foto Friedrich Kieffer) title=
Razdejanje na jezu pred Kiefferjevo tovarno leta 1916 (foto Friedrich Kieffer)
Carl Hiltl v monografiji Das Bacherngebirge  leta 1893, stran 65 title=
Carl Hiltl v monografiji Das Bacherngebirge leta 1893, stran 65
Janez Koprivnik (1949–1912), učitelj, pisatelj in publicist, v knjigi Pohorje leta 1923, stran 13 title=
Janez Koprivnik (1949–1912), učitelj, pisatelj in publicist, v knjigi Pohorje leta 1923, stran 13
Rudolf Badjura (1881–1963), športni in turistični delavec, učitelj smučanja in pisec turističnih vodnikov, v knjigi Pohorje leta 1924, stran 54 title=
Rudolf Badjura (1881–1963), športni in turistični delavec, učitelj smučanja in pisec turističnih vodnikov, v knjigi Pohorje leta 1924, stran 54
Dr. Fran Mišič (1881 – 1969), učitelj in potopisec, v knjigi Lik in mik zelenega Pohorja leta 1953, stran 30 title=
Dr. Fran Mišič (1881 – 1969), učitelj in potopisec, v knjigi Lik in mik zelenega Pohorja leta 1953, stran 30
Fotografija glavnega izvira (Matjaž Jež) title=
Fotografija glavnega izvira (Matjaž Jež)
Zemljevid povirja (objavil Anžej Bečan na Lovrenškem forumu 5. avgusta 2016) title=
Zemljevid povirja (objavil Anžej Bečan na Lovrenškem forumu 5. avgusta 2016)
Ortofoto posnetek povirja (posredoval Danijel Leva Bukovnik avgusta 2016) title=
Ortofoto posnetek povirja (posredoval Danijel Leva Bukovnik avgusta 2016)
1958
Nekdanja koča na Rogli title=
1958 Nekdanja koča na Rogli
1956
Stolp na Rogli title=
1956 Stolp na Rogli
Okoli 1930
Koča na Pesku title=
Okoli 1930 Koča na Pesku
1910
Lovrenška jezera title=
1910 Lovrenška jezera
1958 title=
1958
1906
Jezovi in brzice na gornjem toku Radoljne title=
1906 Jezovi in brzice na gornjem toku Radoljne
1915 title=
1915
Okoli 1930 title=
Okoli 1930
1900
Trg Sv. Lovrenca nad Mariborom s simbolom tistega časa – žago title=
1900 Trg Sv. Lovrenca nad Mariborom s simbolom tistega časa – žago
1915
Spomin na jezove, »fludre« (žlebove) in žage title=
1915 Spomin na jezove, "fludre" (žlebove) in žage
1906
Žaga ob Radoljni title=
1906 Žaga ob Radoljni
Okoli 1910 title=
Okoli 1910
1910
Strgarjev mlin in most čez Radoljno z gornjega konca title=
1910 Strgarjev mlin in most čez Radoljno z gornjega konca
1910
Strgarjev mlin in most čez Radoljno s spodnjega konca title=
1910 Strgarjev mlin in most čez Radoljno s spodnjega konca
Okoli 1930
Strgarjev mlin in most čez Radoljno; prejšnji most je uničila povodenj leta 1916 title=
Okoli 1930 Strgarjev mlin in most čez Radoljno; prejšnji most je uničila povodenj leta 1916
1930
Büttnerjev mlin title=
1930 Büttnerjev mlin
1930 title=
1930
1910
Kopališče pri Büttnerju title=
1910 Kopališče pri Büttnerju
1909
Lesno skladišče – »holcplac« pri parni žagi Gaj title=
1909 Lesno skladišče – "holcplac" pri parni žagi Gaj
1909
Parna žaga Gaj (velika bela streha levo in pod farno cerkvijo) – pogled od Pušnika title=
1909 Parna žaga Gaj (velika bela streha levo in pod farno cerkvijo) – pogled od Pušnika
1909
Parna žaga Gaj title=
1909 Parna žaga Gaj
1909
Notranjost parne žage Gaj title=
1909 Notranjost parne žage Gaj
1914
»Fludre« (žlebovi) in žage ob Radoljni title=
1914 "Fludre" (žlebovi) in žage ob Radoljni
1914 title=
1914
1929 title=
1929
1899
Sv. Lovrenc nad Mariborom, v ospredju je Pušnikova žaga title=
1899 Sv. Lovrenc nad Mariborom, v ospredju je Pušnikova žaga
1915 title=
1915
1903
Levo zgoraj železniška postaja Sv. Lovrenc (Ruta), desno spodaj Lešnikova hidroelektrarna title=
1903 Levo zgoraj železniška postaja Sv. Lovrenc (Ruta), desno spodaj Lešnikova hidroelektrarna
1940
Gornja Lešnikova žaga title=
1940 Gornja Lešnikova žaga
1912
Kiefferjeva tovarna kos in srpov
Medalje in častne diplome za kvalitetne izdelke title=
1912 Kiefferjeva tovarna kos in srpov Medalje in častne diplome za kvalitetne izdelke
1916
Brez Radoljne Kiefferjeve tovarne kos in srpov – ne bi bilo ... title=
1916 Brez Radoljne Kiefferjeve tovarne kos in srpov – ne bi bilo ...
1910
Zgoraj Kiefferjeva tovarna, spodaj Kiefferjev »tajht« title=
1910 Zgoraj Kiefferjeva tovarna, spodaj Kiefferjev "tajht"
1914
Kiefferjev tajht title=
1914 Kiefferjev tajht
Okoli 1930
Kieferjeva tovarna v Kraljevini Jugoslaviji title=
Okoli 1930 Kieferjeva tovarna v Kraljevini Jugoslaviji
Okoli 1930
Zgoraj trgovina Geratič, spodaj Kieferjeva tovarna in Puščava title=
Okoli 1930 Zgoraj trgovina Geratič, spodaj Kieferjeva tovarna in Puščava
Okoli 1935
Kurja vas z Vrenčurjevo parno žago (stavba z dimom spredaj desno) v dolini potoka Slepnica, ki se nekoliko naprej izliva v Radoljno title=
Okoli 1935 Kurja vas z Vrenčurjevo parno žago (stavba z dimom spredaj desno) v dolini potoka Slepnica, ki se nekoliko naprej izliva v Radoljno
1903 
Radoljna priteka v Puščavo title=
1903 Radoljna priteka v Puščavo
1910
Radoljna ob gostilni in mesariji Hansa Koresa v Puščavi title=
1910 Radoljna ob gostilni in mesariji Hansa Koresa v Puščavi
1935
Ribnik pri Koresovi gostilni title=
1935 Ribnik pri Koresovi gostilni
1918
Pogled od Radoljne na kapelo sv. Ane in cerkev sv. Marije title=
1918 Pogled od Radoljne na kapelo sv. Ane in cerkev sv. Marije
1938
Radoljna zapušča Puščavo title=
1938 Radoljna zapušča Puščavo
1935
evo na sliki je nekdanja gostilna Črešnik, pod katero teče Lamprehčica title=
1935 evo na sliki je nekdanja gostilna Črešnik, pod katero teče Lamprehčica
1914
Na Vratih title=
1914 Na Vratih
1910
Radoljna zapušča Vrata in teče proti Ruti title=
1910 Radoljna zapušča Vrata in teče proti Ruti
1915 
Izliv Radoljne v Dravo, zadaj domačija Krajcvirt in železniški most čez Radoljno title=
1915 Izliv Radoljne v Dravo, zadaj domačija Krajcvirt in železniški most čez Radoljno
1971 
Odprtje novega mosta čez Dravo, ki je speljan z leve strani ustja Radoljne na levi breg Drave title=
1971 Odprtje novega mosta čez Dravo, ki je speljan z leve strani ustja Radoljne na levi breg Drave
 
comments powered by Disqus