Romanje župnije v Francijo
ponedeljek, 1. julija 2019, avtor Veronika Kocuvan
Romanje. Pravo romanje, ne izlet z romanjem. Tako, ki se dotakne duše, duha in srca. Pri Aritoursu je to mogoče in res smo hvaležni. Ko pri njih vodič ali vodička izžareva svoje notranje versko prepričanje, vodenje po svetih krajih pušča globoke sledi.
Kot že vrsto let, smo poromali z Lovrenško župnijo. Tokrat v Francijo: La Salette, Paray-le- Monial, Ars, Taize, Oropa…pod duhovnim vodstvom tamkajšnjega župnika g. Damjana. Določene naloge je vnaprej razdelil med nas romarje. Za aktivno sodelovanje. Sam je obdržal ''rdečo nit'' duhovnosti in poglabljanja. Vso pot se je razdajal za nas in za Boga. Njegovi nagovori so nas vodili k razmišljanju, k duhovnim dotikom. Ob tem ne moreš ostati hladen. Jezus najde toliko poti do človeka, globoko se nas dotika; če Ga le hočemo ali zmoremo slišati in začutiti.
Rdeča nit je bilo Marijino življenje, Njena preprostost, ponižnost, služenje Gospodu, zaupanje Vanj, Njen zaupni DA vedno, povsod in… služenje nam ljudem (!). ''Vse storite, kar vam poreče…!'' Ali mi slišimo Jezusa, Boga, Sv. Duha? Mu mi dovolimo, da vstopa v nas?
Evharistija pod obema podobama se je mene globoko dotaknila, v dno duše, v bistvo mojega verovanja. Se sploh zavedam, kako velik dar je Gospod, ki prihaja k meni v moje srce, dušo, duha, tudi po zaslugi Marije? Sprejemam Božjo voljo, jo skušam prepoznati, spolnjevati?
Avtobus – potujoča kapelica. V njem smo molili hvalnice, večernice, slavili-prepevali ob akordih kitare, si podelili z vso iskrenostjo svoja najgloblja občutja. Bili smo nagovorjeni ob dogajanju na svetih krajih naše poti; In pogovor v malih skupinah en večer, ki je še za stopnjo več doprinesel k odkrivanju osebne poti za Gospodom. On nas uporabi, če le dovolimo. Preko nas govori. Morda ravno moj preprost, iskren stavek ali drža nagovori nekoga ob meni, v skupini, na romanju. Pa skriti prijatelj in odkrivanje le tega. Naloga vsakogar, da moli ves čas romanja za svojega varovanca in za svojega skritega prijatelja, mu izkazuje majhne, vsakdanje pozornosti na skrit način. Na poti domov pa ''igra'' odkrivanja, tople besede, spontani objemi, zahvale… Milostni trenutki so se stopnjevali iz dneva v dan. Zadnji postanek, pri Arškem župniku, je ''morala'' planiti na dan vsa zadržanost in prikrito hrepenenje po Bogu, ki je v nas in po Njegovi ljubezni, ki je edino resnična…
Hvala vsem organizatorjem, sodelujočim in vsem romarjem. Vsak je dal del sebe za globoko, duhovno bogato pot. Predvsem pa odgovornim iskren: BOG POVRNI.
