Peter Zajfrid – Krajinske impresije

torek, 2. julija 2019, avtor Mojca Polona Vaupotič

V našem kraju se nam je v soboto 29. junija v prireditvenem prostoru predstavil ljubiteljski fotograf Peter Zajfrid. A če sam ne bi poudarjal svojo ljubiteljsko maniro, bi ga sama, kot dokaj umetelna kritičarka uvrstila že kar v profesionalne vode.

Ustvarjalec se nam je predstavil s sijajnimi fotografijami, ki izražajo pokrajine severovzhodne Slovenije, vse videno pa nam je ozaljšala še glasbena skupina Ars z dvema čudovitima slovenskima pesmima, ki je svoje poslanstvo nadaljevala že naslednji dan v cerkvi sv. Radegunde. Le malokrat se zgodi takšen vikend, kot je bil ta. Bilo je slovensko. Naše in hkrati veličastno. Blagorodno, spoštljivo in darežljivo do nas samih in do lastnih korenin. 

Gostujoči fotograf Peter Zajfrid prebivalec Ruš, se je s fotografijo pričel intenzivneje ukvarjati leta 2011. Njegovi motivi zajemajo posnetke narave, saj mu je ta tema bliže od vseh ostalih, kot so denimo portreti, tihožitja, vedute, itd. Narava je enotnost različnega in to je svet fotografije, kjer je potrebno veliko potrpljenja in čakanja, da objektiv ujame »tisto pričakovano«, kar pa marsikdaj doprinese s seboj trenutke nepredvidljivosti. Pri Petru Zajfridu gre za samosvojega avanturističnega popotnika, za katerega je fotografija nekakšno sveto opravilo, ki si prizor navadno določi že vnaprej in se v njem omeji na pogled, ki ga pritegne.

Menim, da pri fotografijah Zajfrida, ki predstavljajo svet narave, gre za pomenljivo sporočilno simboliko, saj se vidni elementi v pretežni meri prepletajo z emotivnimi svetlo temnimi, predvsem pa z veličastno meglenimi razgledi, kar ima že od samega nastanka zemlje in neba močan simboličen pomen. Brez svetlob in senc pri fotografiji sicer sploh ne gre, saj le te naredijo sliko »živo«. Zelo pomembno je, da zna fotograf videti igro teh dveh nians in ju, če je mogoče, izraziteje poudari ter iz tega ustvari posnetek, ki navdušuje, tudi navdihuje. Svetloba in senca se tako dopolnjujeta v prepričljivi zgovorni moči; medtem ko senca omogoči, da luč še bolj jasno zasije in poudari tisto kar je Lepo. Zajfridove fotografije narave nas v trenutku impresionirajo ter zdramijo občutke: med prepoznavnim in neznanim, med lepoto in minljivostjo, med mehkim in ostrim, med hladnim in toplim, med liričnim in dramatičnim pa se uresničujejo fotografovi motivi, oziroma se odkriva in razodeva njegova bit. 

Navajam nekaj motivov Krajinskih impresij fotografa Zajfrida: Vzhod sonca v Sveti Trojici v Slovenskih Goricah – to je njegov še posebej ljubi prizor; sledi megleno Pohorje, nato Lovrenc na Pohorju, Šmartno na Pohorju, Ruše, Bale sena v Rušah, Ptuj, Kapelice ob različnih časovnih in vremenskih prilikah, Pernica in še kaj. Skorajda ni fotografije na kateri ne bi kraljevala pepelnata megla, ki je tako rekoč njegov prepoznavni znak. Ob aktualnem pogovoru s fotografom na večer otvoritve, pa je bilo mogoče izvedeti še marsikaj zanimivega in koristnega tudi iz tehničnega vidika fotografije.

Prelep je ta naš del dežele, kjer živimo. In če ga umetnik, v tem primeru fotograf, s svojim čutom za lepoto skozi objektiv okiti še s podarjenim smislom za estetiko ter kvaliteto, je dostojno, da ga ljudje pri tem cenimo in reprezentiramo. Predvsem pa je prav, da se, zazrti v prihodnost, najprej zavemo svojih korenin.

Hvala vsem, ki ste s svojo prisotnostjo počastili ta nepozabni poletni vikend v našem kraju! Fotografije Petra Zajfida bodo na ogled do sredine avgusta. 

 title=
 title=
 title=
 title=
 title=
 title=