Izlet turističnega društva na Kras

četrtek, 20. novembra 2014, avtor Helena Petrič

Letošnji tradicionalni izlet turističnega društva je razkril lepote obalnega dela Krasa. Pohajkovanje smo začeli v Divači, kjer smo si ogledali Muzej slovenskih filmskih igralcev. Dobili smo vpogled, kako so se snemali slovenski filmi nekoč, kako se je ročno izrisoval scenarij, na kakšen način so izbirali igralce za filme in med ostalim tudi, kako popularen je bil fiml Kekec na Kitajskem. Muzej, umeščen v obnovljene prostore kraške domačije, je še posebej posvečen slovenski filmski igralki Iti Rini. Igralka, ki je s svojo karizmo in lepoto zasijala na evropskem platnu, je rojena v Divači. Nastopala je v čeških in nemških filmih in postala ena najbolj znanih igralk v 30. letih 20. stoletja.

Razstava o igralki Iti Rini

Sledilo je kosilo v mestecu Lokve in prvi stik z rujnim teranom in kraško pojedino. Pot smo nadaljevali ob Lipici do Sežane. Sprehodili smo se po Sežanskem botaničnem vrtu, kjer so se nam predstavile rastline sveta in delček Krasa. Naslednja postojanka je bila domačija Srečka Kosovela v mestecu Tomaj. Prijazna gospa Dragica, polna žara ob pripovedovanju utrinkov iz življenja Kosovelove družine, nas je popeljala v čas življenja in ustvarjanja mladega umetnika. Njegova razmišljanja so bila pred časom, ali pa se je čas ujel v zanko:

»Topoumna slovenska javnost in slovenstvo. Slovenci še nikoli niso bili tako brez misli kakor sedaj, nikoli bolj omejeni kakor sedaj, nikoli bolj kratkovidni.«

»Človeka spoznaš šele takrat, ko ima v rokah oblast.«

»Preveč smo se ogledovali po Evropi, premalo po sebi.«

Srečko Kosovel (1904-1926)

Pot smo nadaljevali do vasi Pliskovica. Ves čas smo lahko občudovali obilno letino kakijevih dreves, posebne užitke pa je ponujal ruj, ki je obarvan rdeče žarel v vsej svoji lepoti. Vas Pliskovica je ena večjih sredi prostrane kraške planote. Obdana z vinogradi ponuja obiskovalcu predstavo o dobri vinski kapljici. Vendar nas je ta pričakala na nekem drugem kraju, tukaj pa smo si pogledali delavnico kamnoseka, ki nam je razkril veščine svojega poklica.

Kamnosekove umetnije

Nekateri med nami so se tudi preizkusili v teh veščinah. Dan smo zaključili v eni izmed kraških osmic, na čudovitem borjaču in kleti v vasi Grahovo Brdo. Za tiste, ki ne veste, kaj je to Osmica, prilagam kratek opis:

Osmica je oblika prodaje na drobno neustekleničenega vina z geografskim poreklom. Osmico je vinogradnik priredil na svojem domu v prostoru, kjer se vino hrani: v kleti ali na borjaču. Kmetu je bilo s tem omogočeno, da je lahko svoj lasten pridelek prodal potrošniku, saj so bile količine vina večje, kot bi jo lahko porabila povprečna družina. Poleg prodaje poljskih pridelkov je prvotno organiziranje osmice za vinogradnike predstavljalo edini vir zaslužka. V zadnjem času se je uveljavilo pravilo, da lahko ena klet organizira osmico največkrat dvakrat na leto po deset dni in sicer dokler ima lastno pijačo in hrano. Vsaka oblast, od cesarske avstroogrske do naše sedanje slovenske, se zaveda spodbudnega pomena osmice, s katero si vinogradnik izprazni vinske posode in jih dovolj zgodaj pripravi za novo letino. Sčasoma pa se je možnost za prodajo vinskega prebitka vinogradnikov razširila še na možnost prodaje domačih suhomesnatih in mlečnih izdelkov, doma spečenega kruha, potic ter skuhanih štrukljev. Tako danes srečujemo na Krasu ob križiščih in pred vhodi na dvorišče ali borjače domačij pritrjene veje ali šopke bršljana oz. fraske. Te vabijo na osmice in kažejo pravo smer.
(Vir: http://www.osmice.info/index.php/kaj-je-osmica)

Pokušina kraških suhomesnatih dobrot, polni kozarci terana in muzika nas niso pustili pri miru. V nabito polni kmečki kleti in dvorišču se je zbralo več ljudi kot na kakšni lovrenški veselici. Seveda smo jim pokazali, kako se tudi na pohorski strani znamo zabavati.

Zabava na osmici

V sklopu izleta smo podelili tudi nagrade za Marjetico. Zadnja leta uvajamo tradicijo, da nagrajenci kot nagrado dobijo izlet. S tem, ko jih popeljemo po drugih krajih Slovenije, imajo možnost pokukati v hortikulturne rešitve drugod in morebiti še dodatno popestriti svoj dom. Letošnji dobitniki Marjetice so:

1. Kategorija gostilna, podjetje, javna ustanova: KOČA NA KLOPNEM VRHU
2. Kategorija kmetija: KMETIJA ŠUMER – PUŠNIK
3. Kategorija osebna hiša: