40 let lovrenškega folklornega društva
nedelja, 15. decembra 2019, avtor Mateja Bečan, foto Anžej Bečan
V nedeljo, 24. novembra, je bil za lovrenško Folklorno društvo poseben dan. S kulturnim dogodkom soobeležili 40 let delovanja na področju ohranjanja ljudskega izročila: plesa, glasbe in petja pa tudi krajevnih šeg in navad, ki bi brez zavestnega ohranjanja in prenašanja iz roda v rod utonile v pozabo.
Začetki takrat še Pionirske folklorne skupine segajo v leto 1979, ko se je na pobudo učiteljice Kristine Šiker zbralo presenetljivo število osnovnošolske mladine ter se pod njenim mentorstvom naučilo prvih plesnih korakov. Kmalu se je Pionirski pridružila še mlajša folklorna skupina, leta 1983 pa sta se obe združili v mladinsko folklorno skupino. Pod mentorstvom Šikerjeve je skupina s prikazom prekmurskih, vzhodnoštajerskih, mislinjskih, pohorskih in drugih plesov iz slovenskih pokrajin popestrila mnogokatero prireditev v kraju ter se udeleževala folklornih revij in srečanj v bližnji okolici ter po Sloveniji, gostovala pa je tudi v nekaterih republikah nekdanje skupne države. Leta 1996 je umetniško vodstvo prevzel dolgoletni član Aljoša Vivat, folklorna skupina pa se je tri leta kasneje uradno registrirala kot Folklorno društvo.
V štiridesetih letih ustvarjanja je v društvu delovalo nad 60 plesalcev in glasbenikov, po večini domačinov. Predsednik društva od ustanovitve ostaja Boris Kraner.
Lovrenško folklorno društvo se vsako leto udeleži območnih in regionalnih revij folklornih skupin in nemalokrat osvoji visoka priznanja. Radi se spominjajo gostovanj na mednarodnih festivalih na Hrvaškem, v Avstriji in Italiji, leta 2014 pa so se spoprijeli z organizacijo in izvedbo mednarodnega folklornega festivala, ki je potekal v domačem Lovrencu.
»Pečat folklorni dejavnosti v domačem kraju smo naredili pred natanko 14 leti, ko je priznana etnologinja Marija Makarovič na pobudo članov društva v kraju raziskala nošo, prepoznano v širši okolici Lovrenca na Pohorju, iz obdobja 19. stoletja in naredila skice za izdelavo izvirnih noš. Od leta 2008 krasijo naš repertoar avtohtona oblačila naših prednikov, kar daje folklorni dejavnosti v kraju še toliko večjo domoznansko vrednost«, pove članica društva Ana Pernat.
Zaradi želje po ohranjanju tovrstne kulturne dediščine, pa tudi zaradi zanimanja med mladimi, se je leta 2015 ustanovila prva sekcija društva. Pod mentorstvom Sare Kraner se ljudskega izročila slovenskih plesov in pesmi uči med 20 in 30 osnovnošolcev. Skupina, ki si je nadela ime po pohorskem mitološkem bitju Jezerniku, domače občinstvo navdušuje na raznih krajevnih prireditvah, enkrat letno pa pripravijo samostojni večer ljudskih plesov.
