Demokratična stranka upokojencev (DESUS)

sobota, 13. september 2014, avtor Branko Hojnik

Spoštovane Lovrenčanke in Lovrenčani.

V DESUS-u (upokojenci) smo se odločiti za volitve v občinski svet postaviti po našem mnenju dobro kandidatno listo, katere nosilca sta naša dolgoletna zelo angažirana članica in predsednica Marjana Perklič (prva na listi) in mlajši upokojenec Branko Hojnik (drugi na listi), ki je pripravljen, če bo izvoljen, svoje v šolah in življenju pridobljeno znanje in izkušnje, uporabiti v dobro kraja in njegovih ljudi. Poudariti želimo, da se ideje različnih političnih skupin v kraju o tem, kaj je treba v Lovrencu storiti in postoriti, morda niti toliko ne razlikujejo, zato bi morali volivci oceniti predvsem sposobnost kandidatov, da te ideje v občinskem svetu tudi dejansko uresničijo. Kaj pomaga, če nekdo, ki je že doslej bil občinski svetnik, ob tokratnih volitvah navaja takšne ideje, če teh idej doslej ni uresničeval, čeprav je to možnost imel. Do idej je relativno lahko priti, mnogo truda, znanja in izkušenj pa je potrebno za njihovo uresničitev. In ravno to naši kandidati ponujajo v največji možni meri.

Ker kot upokojenci ne načrtujemo več kakih poklicnih življenjskih karier, imamo več objektivnih možnosti za nepristransko in pošteno delovanje v občinskem svetu. Naši kandidati so pripravljeni, ob sodelovanju z vsemi drugimi dobro mislečimi svetniki, s svojim znanjem in izkušnjami prispevam k boljšemu delu občine, še posebej, če bo za takšna prizadevanja dovzeten tudi novoizvoljeni župan.

Na naši listi so sledeči kandidati: Marija Perklič, Branko Hojnik, Irena Adam, Otmar Tomažič, Milena Robnik, Franc Pokorny, Peter Lorenc, Jože Brezočnik, Danilo Rožanc, Frančka Lesjak, Franc Kurnik in Rozika Hodnik.

Marija Perklič je dolgoletna članica našega društva upokojencev in članica ter predsednica lovrenškega DESUS-a. Od upokojitve dalje je aktivna v različnih dejavnostih v kraju in izven njega, najbolj v našem lovrenškem društvu upokojencev, kjer vodi organizacijo vseh društvenih prireditev. Zelo aktivno je vključena v vseslovenski projekt »Starejši za starejše«, kjer je pokrajinska koordinatorka Zgornjega Podravja. Koordinira in usmerja delo 250 prostovoljcev, katerih dejavnost je pomoč starejšim v različnih težavah. V funkciji koordinatorke navedenega projekta usklajuje pomoč z vladnimi in nevladnimi organizacijami v Zg.Podravju. Ta projekt sama tudi vodi v domačem kraju, kjer zelo dobro sodeluje z našo patronažno službo. Prizadeva si, da bi dejavnost pomoči na domu razširili z večjo zaposlitvijo mladih. Je tudi aktivna članica lovrenškega ročnodelskega krožka in zeliščarskega društva.

Branko Hojnik je po poklicu diplomirani pravnik s pravosodnim izpitom in magister pravnih znanosti s področja uprave, pred upokojitvijo je deloval kot višji sodnik svetnik na Upravnem sodišču Republike Slovenije, oddelku v Mariboru. Večino svoje delovne dobe je deloval na pravnem področju. Delal je v nekaj podjetjih, v Občini oz. Upravni enoti Ruše, zadnjih 15 let pa kot višji sodnik svetnik na Upravnem sodišču RS, oddelek v Mariboru. Proti koncu 80-ih let prejšnjega stoletja je kakih 7 let neprofesionalno (brez plačila) deloval kot predsednik sveta takratne Krajevne skupnosti Lovrenc na Pohorju. V tistih letih je krajevna skupnost zgradila naša glavna zajetja vode na Vrelenku (prej je vode v Lovrencu hudo primanjkovalo), sodelovala pri izgradnji telefonskega omrežja (mobitelov takrat seveda še ni bilo, Lovrenc pa je imel le 80 telefonskih številk), kompletno, od temeljev naprej je obnovila do takrat veliko let zaprt kulturni dom. Takrat se je zgradila tudi cesta čez Činžat proti Rušam (do takrat je tam bila le slaba makadamska cesta preko starega Jodla), tudi v kraju se je kvalitetno zgradilo in asfaltiralo kar veliko cest. Branko Hojnik ima torej potrebna znanja in izkušnje za konstruktivno delo v občinskem svetu, pa tudi za čisto konkretno pravno in drugo pomoč in svetovanje tistim, ki se bodo znašli v stiskah in težavah zaradi dela občinskih služb.

Naši svetniki bodo imeli vsaj enkrat mesečno v društvenih prostorih odprto svetniško pisarno, kamor se bodo ljudje lahko obračali s svojimi težavami, nezadovoljstvom in predlogi za izboljšanje vseh vrst razmer v kraju. Občasno bomo tam zagotovili tudi prisotnost naše izvoljene poslanke v državnem zboru (Marjane Kotnik).

Ob upoštevanju navedenih splošnih usmeritev navajamo nekaj osnovnih projektov, za izvedbo katerih se bomo borili v občinskem svetu:

  • Skrb za starejše in druge pomoči potrebne. Zahtevali bomo sprejem konkretnega programa dela s starejšimi in vsemi drugimi pomoči potrebnimi osebami. Starejši so vse bolj osamljeni, ob krizi vse bolj potrebujejo konkretne oblike pomoči pri prevozih, v gospodinjstvu, ipd. Borili se bomo za celodnevno ali nekajurno ureditev varstva in skrbi za starejše v Lovrencu, da jim na stara leta ne bo treba iti bivati v domove izven kraja.
  • Razvoj kraja in delovnih mest. Mladim se lahko omogoči prihodnost v kraju samo, če se bo ta razvijal gospodarsko in infrastrukturno. Zahtevali bomo sprejem plana oz. programa razvoja občine, ki bo pokazal, kako bo občina vzpodbujala razvoj delovnih mest. Razvoj delovnih mest za naše krajane je nujen, saj je in bo delo izven kraja vse težje dobiti.
  • Program razvoja turizma. Kako bo občina vzpodbudila in organizirala razvoj turizma, kako v to vključiti turistično in druga društva, kako v kraju povezati vse, ki bi se radi ukvarjali s turizmom in kako jim pomagati. Turistično ponudbo bi morali poskušati povezati v pakete oz. produkte, ki bi v enem obisku turistov ponudili npr. kmečko kosilo, ogled kmetije, ježo konj, ogled krajevnih znamenitosti ipd.. G. Lipnik, ki je veliko investiral v jezdne konje, je npr. povedal, da že obupuje, saj je ostal sam in brez pomoči.
  • Poleg nujne dograditve kanalizacije se bomo borili tudi za znižanje njene cene na sprejemljivo raven, ki bo blizu slovenskemu povprečju. Dejstvo je, da je cena kanalizacije v Lovrencu precej višja kot povprečno v Sloveniji in trikrat višja od cene vode.
  • Skrb za razvoj našega lastnega lovrenškega vodovoda. Če zanj ne bomo skrbeli, bomo jutri pili mariborsko (da ne rečemo dravsko) vodo. Danes imamo poceni vodo zato, ker smo vodovod sami zgradili in ga upravljamo brez misli na profit; drago kanalizacijo pa imamo zato, ker so nam jo zgradili in jo sedaj upravljajo drugi, pri čemer jim je na prvem mestu čim večji dobiček. Če sami upravljamo razne komunalne dejavnosti, imamo tudi možnost zagotavljati delo našim ljudem, če upravljajo zunanji izvajalci, ti večinoma pripeljejo svoje delavce.
  • Celostna ureditev Lovrenškega trga s kanalizacijo in drugo infrastrukturo, cesto s pločniki za pešce, itd.. Morda bi bilo treba razmišljati o razbremenitvi prometa skozi center Lovrenca in o kakšni kolesarski stezi. 
  • V okviru občinskega prostorskega načrta bi morali zagotoviti še prostor za kakšno večjo trgovino in športne dejavnosti. Trošenje prostora z novo stanovanjsko zazidavo pa bi se nujno moralo ustaviti, še posebej razpršena gradnja, kjer vsaka nova hiša onemogoči prostorske rešitve za večje projekte v njeni bližini, vse bolj pa se tudi zmanjšuje obseg kmetijskih zemljišč v kraju.
  • V okviru populacijske politike moramo poskrbeti predvsem za dobro tistih družin in krajanov, ki tukaj že živijo, da bodo imeli dobre pogoje za življenje in da jim bodo v kraju dostopna delovna mesta. Rast števila prebivalcev z doseljevanjem po našem mnenju ni v interesu kraja.
  • Nujno je treba povečati obveščenost krajanov o delu občinskih organov, o trošenju občinskega denarja, o zaposlenih v občinski upravi, njihovih težavah pa tudi ugodnostih, ki jih pri tem uživajo, ipd.. Občani o tem nimamo praktično nikakršnih informacij.

 

Kratki odgovori na zastavljena vprašanja:

1. Kateri problem v Občini Lovrenc na Pohorju se vam zdi najbolj pereč in kaj boste naredili, da ga omilite ali celo odpravite?
Predvsem dolgoročna ureditev upravljanja, dograjevanja in vzdrževanja Lovrenškega vodovoda tako, da še ta ne bo končal v kakšnih privatnih rokah, kot se je to zgodilo s kanalizacijo. Če bi bili na teh komunalnih področjih dobro organizirani, bi marsikatero delo lahko namesto tujih delavcev opravljali naši Lovrenčani.

2. Kako ocenjujete komunikacijo med občinskim vodstvom in občani?
Slabo. Občani o delu in poslovanju občine ne vemo skoraj nič, še posebej ne o bistvenih vprašanjih: kam točno gredo sredstva občinskega proračuna in za kaj točno so bila tam uporabljena, koliko je na občini zaposlenih (tudi v režijskem obratu) in kaj točno delajo, kakšen je razvojni program kraja (menda ga sploh ni) itd.

3. Je v občinski upravi premalo, dovolj ali preveč zaposlenih in ali so dovolj učinkoviti?
Baje je tam zaposlenih 12 delavcev. Ne vemo točno, kaj delajo, vsekakor je to za tako malo občino (pre)visoka številka, še posebej, ker med njimi ni kadrov, ki bi planirali in zagotavljali celovit razvoj, ampak gre večinoma za uslužbence, ki skrbijo za osnovno delovanje občinske uprave in preusmerjanje sredstev od virov k porabnikom.

4. Kateri so po vašem mnenju temelji razvoja lovrenške občine?
Predvsem ni preglednega razvojnega plana. Temeljno je prizadevanje za nova delovna mesta (ki edina lahko zadržijo mlade tukaj), celostna ureditev Lovrenškega trga, nadaljnji razvoj lastnega Lovrenškega vodovoda, po možnosti nekoč prevzem kanalizacijskega sistema, predvsem pa njegova pocenitev, skrb za starejše in druge pomoči potrebne.

5. Kakšna je po vašem mnenju vloga Turističnega društva?
Dobro organizirano in vodeno turistično društvo bi lahko bilo občini v veliko pomoč pri pripravi in izvedbi Projekta razvoja turizma v Lovrencu. Ne more pa se na turistično društvo prevaliti breme in odgovornost za turistični razvoj, tega mora nositi občina.

6. S katerimi ukrepi bi izboljšali kvaliteto življenja v občini?
Poleg že navedenega bi kot upokojenci izpostavili predvsem vzpostavitev celovitega sistema občinske skrbi za starejše in druge pomoči potrebne, izgradnjo kakšne večje trgovine in skrb, da bomo vsaj zadržali obstoječi nivo zdravstvene oskrbe in patronažno oskrbo.