Zate mati

Sanjavo se zagledam
v trate.
Pomlad je,
cvet za cvetom
se rojeva.
Počasi.
Ponekod še
iz zimske odeje,
drugje iz tople
odeje,
zemeljske preje.

Ozrem sem v gozd,
še je bel
od belih snežink.
In vrhovi so beli,
lepi,
v jutru mrzli,
čez dan jih sonce ogreje.

Po nižinah pa
že vse cveti,
sadje poganja,
trta priganja,
zemlja rodi.

Cvetovi so krasni,
vseh barv in rastejo
zate, ki si izvir
življenja, mati.

JOB, za Materinski dan, 25.3.2014