Job, Ljubljeni

sobota, 8. februarja 2014, avtor Job

Ti si cvet sredi livad, veter ti boža obraz.
Umivaš se z roso, ki v zlatih jutrih pada z rajskih vrtov.
Ti si mavrice sij, ki ga sonce s poletnim dežjem rodi.
Ti si potok žuboreč, ki se vije skozi skalnati žleb.
Ti si modro morje in val, ki vznemiri srce.
Si planika, sredi gorskih krasot.
Kot galeba let
se širi tvoj nasmeh.
V srcu nosiš
pomlad,
v duši
pa
nemir zlat.
Tvoja lepota
izžareva
ljubezen
dekleta.
Si školjka
morskih
globin,
ki v sebi
nosi
biser,
ki vedno
žari.
Si diva,
hči boginje,
prelepe
Afrodite.
On, ki te je ustvaril,
naj   te    varuje    vse   dni!

 

Za Slovenski kulturni praznik. Umetnost (LJUBLJENA) je sij nadnaravnih moči.

JOB, 8.2.2014