Z Aritursom po Sveti deželi

sreda, 23. maja 2018, avtor Katica Vezjak

Od 26. aprila pa vse do 3. maja se je pisana skupina ljudi podala na pot v deželo, ki ji rečemo tudi peti evangelij. Združila nas je želja po večjem poznavanju krajev, kjer je živel in deloval Jezus Kristus, seveda pa tudi želja, biti na mestih, kjer je Jezus živel, nagovarjal ljudi in ne nazadnje biti na mestu kjer je Jezus umrl.

Potovali smo pod strokovnim vodstvom prof. patra Milana Holca, duhovnim vodstvom našega duhovnika g. Damjana Mlinariča in vodičke ge. Tanje Arih Korošec . Vsi trije so nas v vseh dneh nadvse prijetno, zanimivo in strokovno vodili po začrtani poti. Informacije g. patra Milana so bile zelo natančne, napotki konkretni, razumljivi, strokovna razlaga na vseh mestih pa takšna, da smo na romanju res lahko začutili in dojeli, kako in kje je deloval Jezus. G. Damjan nas je pri vse mašah nagovarjal in nas usmerjal k razmišljanju o lastnem življenju in o življenju Jezusa. G. Tanja pa je za nas skrbela kot skrbna mama, ki gleda, da se res nihče ne izgubi. Vedno nam je bila na razpolago z odgovori na kakršno koli vprašanje. 

Prvi dan je seveda minil v znamenju potovanja, pristali smo v Tel Avivu in se z avtobusom odpeljali do Nazareta, kjer smo prebivali nadaljnjih nekaj dni. Znamenitost tega mesta je povezana z dogodkom, ko je angel Gabrijel Devici Mariji naznanil skrivnost učlovečenja. Tu stoji mogočna moderna bazilika Oznanenja, zgrajena v letih 1960 – 1969, na temeljih bazilike iz 17. stoletja. Ogledali smo si tudi Jožefovo cerkev in Marijino hišo, ki je pravzaprav votlina, v kateri je Marija prebivala. Preprosta votlina, ki je imela spredaj prostor za ljudi, v zadnjem delu pa so imeli živali. Tu je Jezus preživljal svojo mladost. Ta dan smo se povzpeli tudi na goro Tabor, eni peš, drugi s taksijem, kjer se je Jezus spremenil pred učenci. Prav posebno doživetje je za vse romarje bila obnovitev poročnih zaobljub v Kani Galilejski. V cerkvi je zanimiv oltar s šestimi velikimi vrči, na stropu pa freska, ki prikazuje Jezusa kot ženina. V rokah namreč drži svojo nevesto – cerkev. 

Ob Genezareškem jezeru podoživljamo Jezusovo delovanje in se ustavimo v cerkvi Petrovega primata v Tabgi , kjer je Jezus pomnožil kruh. Cerkev je zanimiva tudi zaradi alabasternih oken – poldragi kamen, ki je brušen tako tanko, da skozenj pronica svetloba. Vse okoli nas je tako bogato, tako pripovedno, da vsaj nekateri komaj dojemamo veličino vsega. Gora blagrov, kamor se je Jezus umaknil, da je v tihoti in miru molil, je v znamenju cerkve iz leta 1937, osmerokotne oblike, v spomin na osem blagrov, ki so izpisani na notranjem oboku kupole. 

Na tem bogatem romanju smo doživeli tudi Betlehem, Odrešenikovo rojstno mesto, ki je danes mesto polno belih hiš, nad njimi pa se dvigajo zvoniki različnih krščanskih cerkva. V baziliki Rojstva je votlina, kjer se na tleh blešči srebrna 14 kraka zvezda na kateri je napis: Tukaj je bil iz Device Marije rojen Jezus Kristus. Doživljali smo kraje, ki jih je zaznamoval Jezus in tako smo seveda obiskali tudi baziliko Božjega groba, ki se nahaja v starem delu Jeruzalema. Pričakovali smo mir in spokojnost, a nas je pater Milan Holc pripravil na množico ljudi, ki smo jo v resnici tukaj srečali. V baziliki je vladal nemir, polglasno govorjenje, veliko mladih si je čas krajšalo s telefonom, nekaj ljudi je poskušalo brati, Slovenci smo se združili v molitvi. Zase lahko rečem, da sem se počutila precej nelagodno, saj so pritiski množice bili zelo močni, naše premikanje pa polžje. A kdor čaka, dočaka in tako smo bili pri Božjem grobu. Milost. Tudi Oljska gora, vrt Getsemani in Cerkev narodov v tem vrtu smo si ogledali. Bili smo pri zidu žalovanja, ki je najsvetejši verski objekt judovstva. Videli smo lahko obred »bar micva« . Z dopolnjenim trinajstim letom in enim dnem, se judovski deček šteje za odraslega in sposobnega v duhovnem smislu prenašati judovsko tradicijo, pravo in etiko. Starši mu pripravijo pravo zabavo, ki je glasna, spremljana s petjem, glasbo in plesom. 

Naše potepanje je bilo res doživeto in ob vseh ogledih smo se namočili tudi v Mrtvem morju – slanem jezeru na meji med Izraelom in Jordanijo. Gladina mrtvega morja stalno upada in tako naj bi bila okoli 400 metrov pod običajno morsko gladino. Kraji ob mrtvem morju so tako najnižje ležeče kopno na Zemlji. Dno jezera dosega nadmorsko »višino« - (minus) 794 m. Kljub vsem zanimivostim in posebnostim pa bi zapisala, da je dovolj, da ga doživiš enkrat in vodne užitke raje doživljam v morju, ki se ne ponaša s tako visokim odstotkom slanosti. 

Veliko je še bilo doživetij in krajev, ki smo jih obiskali, a ... Dnevi potovanja so minili kot blisk in že smo ponovno bili pred okenci na letališču, pri vseh kontrolah in pregledih, ki pa so minili brez neprijetnih zapletov. Lepo vreme je pripomoglo , da je tudi naš povratni let bil nadvse prijeten in že smo se zalotili, da smo v krajih, ki so nam znani in domači. O, kako lepo je potovati in še lepše priti domov, sploh če si obogaten s takšnimi dragocenostmi, kot so Jezusovi kraji, njegove besede, njegovo pričevanje…

 title=
 title=
 title=
comments powered by Disqus