Ob 90. obletnici rojstva Draga Vresnika

nedelja, 16. oktobra 2016, avtor Antonija in Franc Verovnik

Novinar, urednik, publicist in pisatelj
(16. 10. 1926–29. 5. 1992)

Naj začneva z Vresnikovo mislijo iz uvoda k prvi številki njegove publikacije Naša kronika iz leta 1967: »Ljudje prihajajo in odhajajo, rodovi se menjajo … Kar je bilo včeraj, se danes že spremeni, mnogokaj povsem izgine in pojavi spet na novo. Tako je pač z življenjem nasplošno, spleteno je v verigo minevanja, spreminjanja – rojstva in smrti«. 

Marsikaj gre v pozabo, nekateri členi te verige – dosežki, dogodki, osebe – pa so močnejši in jih spomin nosi dlje kot druge. V naši lovrenški verigi je eden takih prav gotovo Drago Vresnik. 

Rodil se je 16. oktobra 1926 na Ruti, kjer je bil oče v službi na železnici. Po njegovi prezgodnji smrti se je družina preselila v Lovrenc na Pohorju. Tu je Drago obiskoval osnovo šolo, nato gimnazijo v Mariboru do 3. razreda. Šolanje je prekinil zaradi vojne, tako da je končal gimnazijo šele po njej. Kasneje je študiral in diplomiral na Visoki šoli za sociologijo, novinarstvo in politične vede v Ljubljani. V vojni je izgubil vse svoje najbližje: brata in sestro so ustrelili Nemci, mama pa je umrla v koncentracijskem taborišču. Marca 1942 so ga Nemci odpeljali v Nemčijo na prisilno delo in prevzgojo. Komaj petnajstletnega so šikanirali, trpinčili in poniževali do te mere, da se je odločil za pobeg. Žal so ga pri prvem poskusu ujeli in zaprli, vendar je znova pobegnil. Uspelo mu je priti v Slovenijo, kjer se je decembra 1943 priključil partizanom. To obdobje izgubljenega otroštva, zorenja v upornika in humanista je opisal v pretresljivem avtobiografskem delu Na begu. Po vojni je bil demobiliziran šele leta 1947 in po besedah novinarja Dela Matije Dermastie »… puško zamenjal z drugim orožjem. S pisalnim strojem. Z vso njemu lastno energijo in pogumom se je zapisal novinarstvu.« Kolegi so ga imenovali »pohorski kralj«, občudovali so njegovo razgledanost, kritičnost, čut za resnico in poznavanje narave, za katero se je boril, ko še ni bilo »zelenih«. Navezanost na domači kraj in sploh na naravo izpoveduje tudi v svojih literarnih delih skozi čudovite opise pristnega doživljanja njene lepote in krutosti. 

 
Pisatelj
 
Novinar in urednik pri Večeru

 

Novinarska in publicistična bera Draga Vresnika je obsežna in raznovrstna. Pisal je razne literarne in potopisne reportaže, feljtone, humoristične zapise, članke ob jubilejih in o družbenih vprašanjih. Objavljati je začel že v partizanskih listih in vojaških glasilih, po letu 1950 pa v številnih časopisih, kot so Slovenski poročevalec, Ljudska pravica (1956–59), Večer (1950–53), Delo (1959–62 in 1964–76) ter revijah Mladina (1953 odgovorni urednik). Tovariš, TT,7 dni, ITD (1976 glavni urednik), TV-15 (1979–83 glavni urednik), Obveščanje in odločanje. Marsikdo od starejši se še spomni oddaj Mariborski feljton, ki so bile na sporedu Radia Maribor ob nedeljah. V njih je humoristična in obenem kritična besedila Draga Vresnika pred mikrofonom vzneseno oživljal nepozabni humorist Arnold Tovornik. Svoje bogate novinarske izkušnje je strnil v priročniku Obveščanje in komunikacijska tehnika (1979).

 

Vsebinsko in jezikovno zelo bogata so njegova literarna dela, v katerih je zajemal tematiko časov druge svetovne vojne in iz sodobnosti, večkrat tudi iz osebnih doživetij. Ustvaril je razne realistične črtice, zgodbe in roman. Leta 1953 je izšla njegova prva knjiga s partizansko tematiko Dan v oktobru. Za njo je izdal mladinska dela: pravljice Čarovni ključ (1955), lovsko pripoved s Pohorja Lisko z gora (1955) in pustolovsko povest Zaklad na obali (1969). Sledile so knjige: družbeno-kritični roman Praznina (1973), avtobiografsko delo Na begu (1977), za katerega je dobil Kajuhovo nagrado, in domačijska pripoved Košenice (1977). Po njegovi smrti je izšla pravljica Jezernik (1995), po katerem se imenujejo vsakoletne prireditve Jezernikovi dnevi v Lovrencu na Pohorju. 

Uveljavil se je tudi kot urednik. Leta 1961 je uredil vrsto zapisov različnih avtorjev o naših krajih ob avstrijski meji z naslovom Ob severni meji. Za tisk je pripravil knjigo Franca Zalaznika-Leona Dolga in težka pot (1963) ter Antona Ahčina Spomini iz štirih brigad (1969). 

Med njegova zgodovinsko-publicistična dela sodijo Druga brigada Vojske državne varnosti Narodne obrambe (1987), Tretja brigada Vojske državne varnosti Narodne obrambe (1987) ter prispevek Čigave in kakšne žrtve so bile domobranci  v knjigi Za grdimi kriki ni lepih odmevov

 


Brodnik z broda čez Dravo na Ruti Jože Hitl-Pepi in Drago Vresnik 

Za Lovrenčane in za domoznansko stroko je bil neprecenljivega pomena njegov načrt, da izda deset številk publikacije Naša kronika, v kateri bi bilo zapisano in ohranjeno, kar se je nabralo skozi osemsto let zgodovine krajev v dolini Radoljne. Dela se je lotil z veliko vnemo po temeljitem desetletnem študiju virov in podatkov o lokalni zgodovini. Žal je leta 1977 uspel izdati le dve številki – obe v samozaložbi – več pa ne. V prvi je obravnaval krajevna in rodbinska imena v Radoljski dolini, v drugi je opisana kmečka naselitev in kmetijsko gospodarstvo. Škoda, da niso izšle vse načrtovane številke, saj bi tako nastalo vsebinsko izjemno pomembno delo o Lovrencu na Pohorju in njegovih prebivalcih. 

Leta 1958 je za svoje delo prejel Tomšičevo nagrado, leta 1990 zlato odličje v okviru Tomšičeve nagrade, podelili so mu tudi nagrado vstaje slovenskega naroda in Kajuhovo nagrado. 

Drago Vresnik ni maral proslavljanja pokojnih in obujanja spominov nanje. Temu navkljub in z opravičilom pri sebi sva to storila. Tu ne gre toliko zanj kot za nas, ki nam je ostala njegova raziskovalna in literarna zapuščina. Ne morejo v vsakem kraju brati svojega pisatelja, Lovrenčani ga lahko! Spominski zapis namenjava premisleku, kaj vemo o našem pisatelju, kdo se ga še spomni, kaj njegovega smo prebrali, o čem je pisal … Ne gre za dolžnost spomina, gre za nas, ki smo lahko z Vresnikovim delom bogatejši za nova znanja, za obujen zgodovinski spomin in za literarne užitke. 

 

VIRI: 

  • Slovenska biografija (http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi821835/) 
  • Enciklopedija Slovenije, 14. zvezek. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000, str. 380. 
  • Wikipedija (https://sl.wikipedia.org/wiki/Drago_Vresnik) 
  • Dermastia, Matija: Drago Vresnik (16. 10. 1926–29. 5. 1992) – nekrolog. Delo, 1992. 

 

Naslovnice publikacij Draga Vresnika iz najine domače knjižnice po letih izida – razen knjige Obveščanje in komunikacijska tehnika, ki je sposojena iz Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem:

 

Dan v oktobru, 1953 title=
Dan v oktobru, 1953
Lisko z gora, 1955 title=
Lisko z gora, 1955
Čarovni ključ, 1955 title=
Čarovni ključ, 1955
Naša kronika 1, 1967 title=
Naša kronika 1, 1967
Naša kronika 2, 1967 title=
Naša kronika 2, 1967
Zaklad na obali, 1969 title=
Zaklad na obali, 1969
Praznina, 1973 title=
Praznina, 1973
Košenice, 1977 title=
Košenice, 1977
Na begu, 1977 title=
Na begu, 1977
Obveščanje in komunikacijska tehnika, 1979 title=
Obveščanje in komunikacijska tehnika, 1979
Druga brigada Vojske državne varnosti Narodne obrambe, 1987 title=
Druga brigada Vojske državne varnosti Narodne obrambe, 1987
Tretja brigada Vojske državne varnosti Narodne obrambe, 1987 title=
Tretja brigada Vojske državne varnosti Narodne obrambe, 1987
Jezernik, 1995 title=
Jezernik, 1995
Zaščita in boj za svobodo, 1999 title=
Zaščita in boj za svobodo, 1999
Za grdimi kriki ni lepih odmevov, 2000 title=
Za grdimi kriki ni lepih odmevov, 2000
 
comments powered by Disqus