65-let Mariborske knjižnice

četrtek, 2. oktobra 2014, avtor Dragica Turjak, direktorica Mariborske knjižnice

Slovensko knjižničarstvo je v zadnjih šestih desetletjih izjemno napredovalo in doseglo razvoj, ki je primerljiv z najbolj naprednimi knjižničnimi sistemi v svetu: nekdanje ljudske knjižnice so se postopoma profesionalizirale, notranje organizirale, tehnološko opremljale in modernizirale ter prerasle v informacijska središča in središča vseživljenjskega učenja. Dober in strokovno podkovan kader je dorasel spremembam in zahtevam sodobnega časa. Slovenske splošne knjižnice, ki so danes organizirane v mrežo 57 osrednjih knjižnic z 260 krajevnimi knjižnicami in skoraj 700 postajališči bibliobusov, letno obišče skoraj 10 milijonov obiskovalcev.

Tudi Mariborska knjižnica je skozi čas razgibano in dejavno spreminjala svojo podobo in posodabljala svojo organiziranost.

Od žlahtnega ljubiteljstva do profesionalne dejavnosti

Za njen začetek štejemo ustanovitev Mestne knjižnice KUD Jože Hermanko, 8. februarja leta 1949, s prostori na partizanski cesti 7. V okviru sindikata je ob mestni takrat že delovala tudi Delavska knjižnica, najprej na Gregorčičevi ulici, kasneje na Taboru, leta 1953 pa je Zveza prijateljev mladine ustanovila Pionirsko knjižnico, ki je dobila prostore v zadružnem domu na Partizanski cesti 8. Pri kulturnih in prosvetnih društvih so delovale številne ljudske knjižnice. To je bil čas, ko je splošno knjižničarstvo še temeljilo na žlahtni ljubiteljski tradiciji številnih zagnanih posameznikov, ki pa so postavili trden temelj za kasnejšo profesionalizacijo in razmah dejavnosti.

 

Maribor v 60-ih letih: levo Partizanska 7 s prvo samopostrežno, v kateri je bila pred tem Mestna knjižnica, desno zadružni dom, kjer je bila v pritličju Pionirska knjižnica (Foto: PA Maribor)

Na Partizanski cesti 7 so v šestesetih letih odprli prvo samopostrežno trgovino, zato so Mestno knjižnico preselili na Rotovž. Tudi Pionirska knjižnica je morala zgradbo nekdanjega zadružnega doma zapustiti skupaj z lutkarji KUD Jože Hermanko. Mariborski knjižnični vizionarji so proti koncu 60-ih let uresničili idejo o enotni knjižnični mreži v mestu in okolici in zasnovali današnjo Mariborsko knjižnico: najprej združitev Mestne in delavske knjižnice, potem pa postopno pridružitev ljudskih knjižnic v celotnem takratnem mariborskem okraju. Stavba na Partizanski, od koder so pregnali pionirske knjižničarje in lutkarje, ki je bila namenjena za rušenje, stoji še danes, Lutkovno gledališče Maribor je po več desetletjih sobivanja s knjižnico dobilo svoj kulturni hram, knjižnica pa še vedno čaka na svojo renesanso.

Načrt, ki je vključeval centralno nabavo in obdelavo gradiva, ustanovitev potujoče knjižnice in skupne strokovne službe ter upravo za celotno mrežo, je v sedemdesetih letih začel uresničevati takratni ravnatelj Ignac Kamenik. Združena knjižnica se je najprej preimenovala v Mariborsko knjižnico, v mrežo knjižnic so se pridružile knjižnice Tezno, Pobrežje, Hoče, Šentilj, Pekre, Ruše, Kamnica, z vožnjami je začel prvi bibliobus, prve pravljičarke v pionirski knjižnici so zastavile svoje dragoceno poslanstvo, dobili smo edinstveno vzajemno knjižnico s premičnimi zbirkami in izposojo po delovnih organizacijah, revijo Otrok in knjiga, interno glasilo Informator, ki je še danes eden od pomembnih načinov komunikacije med zaposlenimi.


Rotovški trg leta 1965 – ob knjižnici knjižni sejem (Foto: PA Maribor)

V 80-ih letih, ki jim je s svojim vodenjem dala pečat Darja Kramberger, se je mreža knjižnic še širila, prvič pa je knjižnica delovanje enot začela pogojevati tudi s primernejšimi in večjimi prostori ter telefonskimi povezavami. Ukinili smo članarino za otroke, kupili prvi računalnik Commodore in z vožnjami je začel novi bibliobus. Uvajali smo nove dejavnosti, racionalizirali in posodabljali procese, delo Mariborske knjižnice je bilo opaženo v javnosti – leta 1985 je knjižnica prejela listino mesta Maribor.

Vse naše potujoče knjižnice…


Prvi bibliobus iz leta 1974

Drugi je bil na poti od 1987 do 1998 (Foto: arhiv Mariborske knjižnice)

Sedanji potuje že 16. leto.

 

Devetdeseta leta je zaznamovala informacijska doba – kupili smo prvi računalnik Mikrowax in se vključili v sistem znanstvenih in tehničnih informacij in potem v vzajemni katalog COBISS. Leta 1992 smo odprli Knjižnico Nova vas in Pionirsko knjižnico Nova vas, ki sta bili naši prvi enoti z računalniško izposojo in komunikacijsko povezavo z osrednjo knjižnico. Uvedli smo izposojo igrač, univerzo za 3. življenjsko obdobje, izposojo na dom za tiste naše bralce, ki sami ne morejo v knjižnico, ustvarili smo prvo spletno stran, kar 8 enot smo posodobili ali preselili v nove, večje prostore in dobili tudi novi, že tretji bibliobus, tokrat sodobno vozilo z računalniško izposojo.

Od socialne vloge do virtualne dostopnosti na daljavo

Novo tisočletje se je začelo z novim Zakonom o knjižničarstvu in podzakonskimi akti, Mariborska knjižnica pa je prejela Čopovo diplomo, najvišje strokovno priznanje. Naš bibliobus je bil na Nizozemskem razglašen za bibliobus leta, revija Otrok in knjiga je prejela Glazerjevo listino. Uvedli celo vrsto novih storitev in dejavnosti: izposojo v bolnišnico, pravljično šolo in pravljične večere za odrasle, računalniške ustvarjalnice, servis Vprašaj knjižničarja, bibliofon, Borzo dela, Filmoteko.
Z uvedbo sistema vodenja kakovosti v letu 2005 smo kot prva knjižnica v Sloveniji pridobili certifikat kakovosti ISO 9001.
Danes govorimo o virtualnih knjižnicah, na pohodu so digitalni dokumenti, elektronske knjige, nekaj klikov zadostuje, da se odstre pred vami vesolje informacij in vse znanje tega sveta. Do elektronskih podatkovnih zbirk in do elektronskih knjig lahko naši člani dostopajo od doma, na daljavo, prek Moje knjižnice si lahko od doma naročijo in rezervirajo želeno gradivo.
Dejavnost Mariborske knjižnice dosega prebivalce v Mariboru in v občinah Duplek, Hoče – Slivnica, Kungota, Lovrenc na Pohorju, Miklavž na Dravskem polju, Pesnica, Rače – Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Starše in Šentilj. V občinah in krajih, kjer nimamo krajevne knjižnice, se na 48 postajališčih ustavlja bibliobus. O našem delu se lahko podrobneje seznanite prek naše spletne strani: www.mb.sik.si.

Ponovno s članarino

V letu 2013 smo bili zaradi zniževanja proračunskih sredstev prisiljeni ponovno uvesti članarino in ugotavljamo, da je večina naših članov ta ukrep sprejela z razumevanjem. Sicer pa smo poskušali biti s članarino še vedno kar se da prijazni. Polno članarino 13 EUR plačajo zaposleni, študentje in upokojenci 10 EUR, otroci in mladina do 18. leta so oproščeni članarine po zakonu, prav tako pa smo možnost brezplačnega članstva omogočili vsem socialnim kategorijam, tako da je knjižnica še naprej ostala dostopna resnično vsem.

Praznično leto

Praznovanje 65. obletnice Mariborske knjižnice poteka čez vse leto, najbolj intenzivno je bilo med 6.5. in 5.6., ko smo tradicionalni dan knjižnice razširili v Mesec Mariborske knjižnice. Rdeča nit praznovanja je 65 obrazov, povezanih z Mariborsko knjižnico in okolji, v katerih knjižnica deluje, dogajanja so razpršena po vseh krajevnih knjižnicah. 65 obrazov se predstavlja v naših enotah z Literarnimi postajami, Odprtimi horizonti, Bralnim klubom, z razstavami, hkrati pa nastaja zbirka zanimivih portretov ljudi, ki bo osnova za spletni biografski leksikon Štajerci.si, s katerim se pridružujemo drugim slovenskim knjižnicam pri ustvarjanju slovenskega spletnega biografskega leksikona Znanislovenci.si. Lovrenčamom pa sta dobro znana tudi regijski portal Kamra in slovenska digitalna knjižnica dLib. Prav lovrenške zgodbe, predstavljene z raziskovalnimi nalogami in na starih razglednicah so bile prve, ki smo jih na našem območju vnesli v Kamro in portal tudi že dvakrat predstavljali v okviru Jezernikovih dni. Kasneje je postala Kamra bogatejša še z digitaliziranimi dokumenti iz drugih okolij, na primer z zgodbo o mariborskem propadlem gigantu TAM, pa o nekdanjem zanimivem življenju na gradu Vurberk, in o gledališki dejavnosti v Občini Duplek.

Knjižnica Lovrenc na Pohorju v pričakovanju širitve

V Občini Lovrenc na Pohorju izvajamo knjižnično dejavnost z občinsko Knjižnico Lovrenc, ki je odprta ob ponedeljkih, sredah in petkih med 12. in 18. uro. V letu 2013 jo je obiskalo 7.135 bralcev, od tega 3.062 otrok, izposodili pa so si skupaj 24.792 knjig, časopisov in drugega gradiva. 284 članov je knjižnico obiskalo zaradi iskanja različnih informacij, 2.178 jih je obiskalo knjižnične prireditve in dejavnosti.


Notranjost že zelo tesne Knjižnice Lovrenc (Foto: Mateja Glavica)

Na policah lovrenške knjižnice je 23.000 knjig, časopisov in drugega gradiva, članom je na voljo tudi 14 elektronskih zbirk in virov, do katerih lahko z geslom dostopajo tudi od doma. Med drugim lahko tako uporabljajo Finance, Podjetnik, Delo, Večer, IUS Info, Uradni list, Tax Fin Lex, Grove Art, Grove Music…


Vsi kotički so že polni knjig, obiskovalci pa potrebujejo tudi prijazen prostor za druženje, branje, brskanje po spletu… (Foto: Mateja Glavica)

Knjižnica, ki sicer izhaja iz tradicije ljudskih knjižnic, je bila ustanovljena že leta 1945 v okviru kulturnega društva, zares zaživela je leta 1950 in dolga leta so zanjo skrbeli zagnani prostovoljci in pogodbeni knjižničarji. Knjižnica se je vedno ubadala s prostorskimi težavami, gostovala v pretesnih in vlažnih sobicah, ki so jih za druge namene že odpisali. Od šestedesetih let je sodelovala z Mariborsko knjižnico, ki ji je pomagala dopolnjevati gradivo in jo strokovno podpirala s premičnimi zbirkami in leta 1980 je začela delovati kot enota Mariborske knjižnice. Prvi, vsaj delno ustrezen prostor je knjižnica dobila leta 1986 v nekdanji trgovini Tima na Gornjem trgu. Knjižničarji se zelo trudijo, da bi knjižnica kar se da povezano živela z okoljem, in pripravljajo različne aktivnosti za promocijo branja in knjižnice. Le prostor, sicer zelo lep in zanimiv, je za knjižnične potrebe že davno pretesen. Vsi se že veselimo načrtovane širitve, saj so se dela že pričela. V letu 2015 bo knjižnica Lovrenc praznovala 70 let od ustanovitve nekdanje ljudske knjižnice in ob jubileju bo bralce zagotovo že pričakovala v novi podobi.


Knjižničarji poskrbijo, da je knjižnica kljub utesnjenosti vedno prijetno urejena, na ogled zanimiva razstava… (Foto: Mateja Glavica)

Spletna stran Mariborske knjižnice: http://www.mb.sik.si/

Mesečne sezname novosti (knjige, filmi, revije), knjižne nagrade in rubriko "priporočamo za branje", kjer je izbor kvalitetnejše leposlovne literature v Mariborski knjižnici: http://www.mb.sik.si/priporocamo.asp?lang=sl&str=51

 

Dragica Turjak,
direktorica Mariborske knjižnice

 

Maribor v 60-ih letih: levo Partizanska 7 s prvo samopostrežno, v kateri je bila pred tem Mestna knjižnica, desno zadružni dom, kjer je bila v pritličju Pionirska knjižnica (Foto: PA Maribor) title=
Maribor v 60-ih letih: levo Partizanska 7 s prvo samopostrežno, v kateri je bila pred tem Mestna knjižnica, desno zadružni dom, kjer je bila v pritličju Pionirska knjižnica (Foto: PA Maribor)
Rotovški trg leta 1965 – ob knjižnici knjižni sejem (Foto: PA Maribor) title=
Rotovški trg leta 1965 – ob knjižnici knjižni sejem (Foto: PA Maribor)
Prvi bibliobus iz leta 1974 title=
Prvi bibliobus iz leta 1974
Drugi je bil na poti od 1987 do 1998 (Foto: arhiv Mariborske knjižnice) title=
Drugi je bil na poti od 1987 do 1998 (Foto: arhiv Mariborske knjižnice)
Sedanji potuje že 16. leto. title=
Sedanji potuje že 16. leto.
Notranjost že zelo tesne Knjižnice Lovrenc (Foto: Mateja Glavica) title=
Notranjost že zelo tesne Knjižnice Lovrenc (Foto: Mateja Glavica)
Vsi kotički so že polni knjig, obiskovalci pa potrebujejo tudi prijazen prostor za druženje, branje, brskanje po spletu… (Foto: Mateja Glavica) title=
Vsi kotički so že polni knjig, obiskovalci pa potrebujejo tudi prijazen prostor za druženje, branje, brskanje po spletu… (Foto: Mateja Glavica)
Knjižničarji poskrbijo, da je knjižnica kljub utesnjenosti vedno prijetno urejena, na ogled zanimiva razstava… (Foto: Mateja Glavica) title=
Knjižničarji poskrbijo, da je knjižnica kljub utesnjenosti vedno prijetno urejena, na ogled zanimiva razstava… (Foto: Mateja Glavica)
comments powered by Disqus