Soteskanje

nedelja, 8. september 2013, avtor Primož Vračko

Soteskanje ali soteskarjenje je mnogim poznano tudi z besedo »canyoning«. Šport, za katerega ste že zagotovo slišali, če ste se kdaj podali v zahoden del države, pa sploh. V mislih imam turistično razvitejše kraje, kot so Bovec, Bohinj, Bled … Soteskanje je športna dejavnost, pri kateri gre za spuščanje po rečni strugi, raziskovanje le-te, kar pa nam poda povsem nov pogled na naravo. Gre za spust v neokrnjene potoke oziroma v rečne soteske in korita.

Najbolj zanimivo pri soteskanju je to, da se moraš za napredovanje po strugi, seznaniti z raznovrstnimi vrlinami: od hoje, plezanja, spuščanja po vrvi, skakanja v tolmune, plavanja do drsenja po strugi.

Soteskanje je mnogo bolj kot pri nas razvito v tujini, predvsem v alpskih državah, kot so Francija, Švica, Italija in tudi naša severna soseda. Če mislite, da poznajo soteskanje le alpske države, se motite. Soteskanje izvajajo v veliko državah po svetu, če le imajo za to primerne naravne danosti. Soteskarimo lahko v skoraj vsaki strugi potoka, ki ima vsaj malo reliefne razgibanosti. S tem imam v mislih to, da je struga dovolj strma, da ne gre za potok, za katerega sploh ne veš, v katero smer teče, dokler ne vidiš v potoku poležane trave v smeri vodnega toka.

Soteskanje smo »sprobali« tudi že v našem koncu. Ja, Radoljna je tista, po kateri smo se spuščali.

Verjetno bo kdo izmed vas rekel, pa saj sem tudi že jaz hodil po soteski Radoljne. Že res, ampak, ali ste se tudi spuščali čez slapove?

Pred mnogo leti (2002) je dobil oče idejo, da bi malo prečesali strugo Radoljne, da vidimo, kakšni slapiči in tolmuni jo krase. Podali smo se na avanturo in kar hitro spoznali, da si v kratkih hlačah, v tako mrzli vodi, slej ko prej primoran izstopiti iz struge. Pa še brez vrvi bi se bilo nepremišljeno spustiti čez slapove.

Zato smo za drugi podvig že imeli plezalno vrv, plezalne pasove, toplejših oblačil, ki bi nas varovale pred »marzlo vado«, pa še vedno ne.

A se kljub mrazu in posledičnim bolečinam v nogah nismo pustili, da ne bi v več etapah prehodili bolj kot ne celotne struge Radoljne.

Kaj je značilno za strugo Radoljne? Na našem koncu prevladujejo kamnine tonalit, granit ipd., ki so na večletno obdelovanje z vodo zaradi svoje trdote bolj odporne kot na primer apnenec. Za to najdemo pri nas mnogo manj »toboganov«, zglajenih skal v strugi, po katerih bi se lahko spuščali brez vrvi.

Na poti po strugi Radoljne smo se lahko osvežili v mnogih bolj in manj globokih tolmunih, se z vrvjo spustili čez nekaj višjih slapov, prav tako nismo ostali brez spusta po skalnatem »toboganu«.

Soteskanje je nepozabno doživetje v neokrnjenem svetu, ki je zate, če si avanturist, nekaj, kar moraš poizkusiti.

 

Film: Soteskanje, glasba: Marzla vada – Vonj po življenu

 

comments powered by Disqus